V svoji kratki, a bogati, športni karieri je kot nadarjena vsestranska atletinja dosegla zavidljive izide.
Milica Šumak-Zemljič, rojena v Ljutomeru, je po drugi svetovni vojni bila povabljena v Akademski atletski klub Mladost v Zagrebu , kjer je nastopala med letoma 1947 in 1952. V Zagrebu je leta 1948 končala Višjo šolo za telesno kulturo. Kot ena najbolj vsestranskih atletinj svoje generacije je tekla na 60 m, 100 m in 200 m ter 80 m z ovirami. Nastopala pa je tudi v skoku v višino in daljino, suvanju krogle, troboju in peteroboju.
Leta 1949 se je začel njen vzpon v vrh jugoslovanske ženske atletike. Leta 1950 je postala posamična državna prvakinja v teku na 100 m, skoku v daljino ter štafetah 4x100 m in 4x200 m. Za reprezentanco je imela prvi nastop leta 1949 (dvoboj Jugoslavija : Švica). Leta 1950 je bila tudi na evropskem prvenstvu v Bruslju. Od reprezentance se je poslovila leta 1952 v Ljubljani, na troboju proti Avstriji in Nemčiji. Istega leta se je odločila končati športno kariero zaradi zdravstvenih težav.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuPrvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
V relativno kratki športni karieri, ki je trajala sicer "le" šest sezon, je osvojila 15 naslovov državne prvakinje posamezno in ekipno ter postavila 13 državnih rekordov. Konec leta 1951 je bila zaradi vrhunskih rezultatov razglašena za najboljšo športnico Jugoslavije in postala šele druga ženska v takratni državi s tem prestižnim nazivom.
Leta 1953 se je vrnila v Ljutomer, se poročila in začela poučevati športno vzgojo v Ljutomeru, vse do upokojitve leta 1981. Svoje življenje je posvetila športu in pedagoškemu delu z mladimi.
Leta 2015 je prejela Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu.
Milica Šumak-Zemljič (22. 04. 1927 - 15. 10. 2019)