Uvodna poraza črno-belih sta dokončno razkrila, da vsi najodgovornejši akterji v prekmurskem nogometnem hramu niso na isti valovni dolžini. Nekateri pogledi so različni in skrajni čas je, da si nalijejo čistega vina ter se dogovorijo, kako naprej. Sicer se bodo težave zgolj stopnjevale, se kopičile, časa za ustrezne rešitve pa bo nepreklicno zmanjkalo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Tega si nikakor niso želeli, a kruta stvarnost je takšna, da so nogometaši Mure po uvodnih dveh prvenstvenih krogih brez osvojene točke. V njihovi družbi so še Radomljani in Slatinčani. Najprej so Dejan Grabić in njegovi varovanci na domači premieri po vodstvu z 2:0 ostali praznih rok proti dvakratnim prvakom iz Domžal. V nedeljskem večeru pa so doživeli katastrofo v Celju, kjer je v soboški mreži odjeknila petarda. In zlasti podoba črno-belih v knežjem mestu, povrhu so gostitelji zaigrali brez najmočnejših orožij, je močno razočarala navijače. Najvišji poraz po vrnitvi med elito je izzval obilo nezadovoljstva.
V soboškem prvoligašu odgovornosti za tako skromen začetek ne more ubežati nihče. Nihče brez izjeme, toda v največji meri so strupene puščice javnosti usmerjene v športnega direktorja Denisa Rajbarja, ki zamerijo slabo kadrovanje. Predvčerajšnjim smo poročali o tem, da je Black Gringosom prekipelo in so v Fazaneriji Denisu Rajbarju poslali ostro sporočilo.
Njihova akcija na ravnici še odmeva, prav tako se krešejo mnenja o tem, ali so na tak način prestopili mejo. Mnogi ji prikimavajo, a 'dom' navijačev je vendarle tribuna. In hkrati prostor za morebitno izražanje mnenj, nezadovoljstva. Z žvižganjem, takšnimi in drugačnimi transparenti oziroma sporočili, belimi robčki ali kakorkoli drugače. Po mili volji pač, a kakopak brez ustrahovanja, brez groženj, ki bi morale aktivirati organe pregona, in ob katerih bi se kdorkoli počutil ogroženega. Takšnih stvari smo navajeni v nekem drugem svetu ...
Ni 'le' športni direktor
Kot na dlani je, da je 12. igralec upravičeno nezadovoljen. Odgovorni v prekmurskem nogometnem hramu si zaslužijo kritike, toda tukaj bi se zgodba morala končati. Pika. Klicaj! Tudi pozivi k odstopu vodstva kluba, zlasti Denisa Rajbarja, so seveda legitimni. O tem ni niti kančka dvoma, a mar ni to v tem trenutku 'strel v lastno koleno'? Saj nikakor ne gre prezreti, da Denis Rajbar ni 'le' športni direktor, temveč tudi solastnik podjetja, ki upravlja člansko ekipo. Težko si je predstavljati, da bi namenoma delal v svojo škodo in namenoma izgubljal denar …
Poleg tega se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali imajo tisti, ki so naklonjeni njegovemu odhodu, pripravljeno kakšno alternativo. Novo rešitev? Če bi kljub vsem uspehom v preteklosti ter dejstvu, da je v navezi z Robertom Kuzmičem Muro dvignil iz pepela in ji vdahnil novo življenje, prizadet zaradi zadnjega dogajanja čez noč mogoče res dvignil roke od kluba oziroma uslišal želje po odhodu, bi to lahko imelo precejšnje posledice. Razsežnosti bi bile takoj in zdaj gotovo precej večje, kot si je marsikdo pripravljen priznati. Tovrstna sprememba zahteva dolga pogajanja. In predvsem novega kupca ...
Mislim, da boljše še ni imela
»V največji meri nas pljuvajo tisti, ki še niso kupili vstopnice za tekmo Mure. In od doma, na družbenih omrežjih,« se je na kritike, ki jih v zadnjem obdobju ne manjka, naprej odzval športni direktor in se nato dotaknil očitkov o kadrovanju. »Z izjemo Mirlinda Dakuja, Amarja Beganovića in v določeni meri Mihaela Klepača so klub zapustili igralci, ki v pretekli sezoni niso bili člani začetne enajsterice. Na drugi strani smo v svoje vrste privabili Roka Jurišića, ki je igralec, kakršen je za klub naše ravni težko dosegljiv. Vrnili smo Amadeja Marošo. Priznam, da glede tega ni bilo popolnega soglasja, a sem prepričan, da ga potrebujemo in nam lahko še precej pomaga. Prav tako sem se zavzemal za prihod mladega reprezentanta Emirja Saitoskega. Obenem nisem bil navdušen nad prihodom dveh igralcev, vendar smo spoštovali željo trenerja. O imenih ne bi razpredal, lahko pa povem, da sem denimo s Samsindinom Ourom dosegel dogovor, da je bil kljub mamljivi ponudbi iz Savdske Arabije pripravljen še nekaj časa ostati pri nas … Nadvse sem zadovoljen, da smo uresničili prihod Bena Cottrella iz Arsenala in da bodo kmalu odpravljene administrativne ovire tudi za potrditev prestopa Daniela Katića iz Augsburga. Mislim, da Mura boljše ekipe še ni imela. Osem let sem v klubu. Iz tretje lige smo napredovali v drugo, nato takoj v prvo, bili smo državni in pokalni prvaki, štirikrat smo se uvrstili v Evropo, igrali v skupinskem delu konferenčne lige in premagali Tottenham … Menim, da so redki v Sloveniji, ki so od blizu doživeli kaj takega, in da sem v tem času pridobil dovolj prepotrebnih izkušenj in znanja, da lahko na tak način izrazim svoje mnenje,« je povedal Denis Rajbar in se – vsaj posredno – obregnil ob delo trenerja Dejana Grabića ter njegovih sodelavcev, kar razkriva, da vsi v Fazaneriji niso na isti valovni dolžini in da odnosi bržčas niso idilični. So dovolj profesionalni, da bi se zgodba v takšni zasedbi lahko nadaljevala?
Naposled je Denis Rajbar še pojasnil, zakaj se je sestavljanje igralskega mozaika malce zavleklo. »Nismo se uvrstili v Evropo, zato smo si vzeli nekaj več časa, da smo 'pokrili' proračun za novo sezono. Skrčili smo igralsko zasedbo in znižali mesečni budžet ter z dvema, tremi prodajami zagotovili, da je Mura finančno stabilna.«