Dobro se je izteklo septembra s Poljaki in Izraelci, zdaj so nasprotniki Severni Makedonci in Avstrijci. Nato se bo v novembru odločalo, ali bo izbrana vrsta šla na evropsko prvenstvo. Drugič po letu 1999. Dvakrat je bila tudi na svetovnem prvenstvu, leta 2002 in 2010. Spet diši po tistih novembrskih hladnih dneh, ko so padali Ukrajinci, Romuni in Rusi. In ko so zadevali Milenko Ačimović, Milan Osterc, Mladen Rudonja in Zlatko Dedić. Dvakrat je kot selektorju uspelo Srečku Katancu, z vnovičnim imenovanjem Keka pred letom dni za šefa reprezentance je zavela nova energija. Kek bi lahko napisal zgodbo, kot je bila leta 2009. Na tekmah s Poljaki in Izraelci so bile povrhu tudi Stožice polne kot nekoč legendarni Bežigrad.
Da, Bežigrad je pokal po šivih, mi pa smo že s huronskim kričanjem med pohodom iz študentskih domov na Kardeljevi ploščadi do stadiona sporočali, kdo je gospodar na naši zemlji. Pa po zmagah v Kijevu in Bukarešti romali na Brnik. Uf, to so bile poti. Dobili skoraj tudi plačilne naloge, ker tam nismo želeli ubogati ukazov mož postave. A kako bi jih? Če so kar nenadoma med nas v letališko stavbo vstopili Katanec, Zlatko Zahović in drugi. Navdušenje je eksplodiralo. Končali smo na komercialni televiziji, ker smo študentsko ploščad iz Kardeljeve ploščadi preimenovali v Katančevo. Ah, kako je bil jezen hišnik A-bloka. Oprosti še enkrat, Armin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
S starim audijem smo nato junija 2000 šli v Amsterdam. Srečali huligane iz Velike Britanije, ki zaradi preteklih navijaških grehov niso smeli vstopiti v Belgijo, zato so tekme svoje reprezentance spremljali z nami v amsterdamskih lokalih. Tako smo se jim prikupili, da nam je njihov vodja – če se ne motim, je imel vsaj desetkrat prešito glavo zaradi brc – še leta po druženju na Nizozemskem pošiljal razglednice v A-blok.
Zato je po letih 1999, 2001 in 2009 čas še za 2019. Optimist sem. Kdor danes in v nedeljo ne bo skakal, res ni Slovenec. Kekovi si zaslužijo aplavz danes in v nedeljo. Ker je nogometna reprezentanca trenutno ena od številnih slovenskih ekip, ki nas s svojimi dosežki navdajajo z veseljem in ponosom. Medtem ko drugi v tej državi niso v najboljši kondiciji.