A šport res postaja geopolitično bojišče in opij za državljane? Zalivske države so ponorele. V zadnjem desetletju so v različne športne panoge vložile več milijard dolarjev. Ne le v infrastrukturo na območju svojih držav, ampak tudi v razne klube zunaj domovine. Poleg tega da šejki želijo prevlado v športu glede rezultatov, vedno bolj pritiskajo na različne zveze in organizacije, saj želijo sami pripraviti največje športne dogodke. Gredo celo tako daleč, da ponujajo vreče denarja državam, da bi šle z njimi v skupno kandidaturo, prav tako nimajo mej pri sklepanju pogodb z »odsluženimi« zvezdniki, tako da ti v zadnjih letih svoje kariere, ko se približujejo štiridesetim letom življenja, za prihod na Arabski polotok dobijo več sto milijonov na leto.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Za razvoj Pomurja okoli 40 milijonov evrov: kam bomo vlagali?
Sredstva bodo na voljo predvsem za podjetniška usposabljanja, inovacije, vodovod in kanalizacijo ter nove kolesarske poti.
Pa ne gre le za nogomet, golf, formulo 1, kolesarstvo ali tenis. Če verjamete ali ne, Savdska Arabija bo leta 2029 gostila azijske zimske igre. Na meji z Jordanijo obljubljajo zimskošportno središče, ki mu ne bo para na celotni zemeljski obli. Kljub temu da jim tekmovališč ne bo pobelil naravni sneg, se s tem ne obremenjujejo. Verjamejo v rek, da je z denarjem mogoče kupiti vse. Denar mami vse, zato so za odličen zaslužek pripravljeni pozabiti na načela in integriteto. Še celo veri so se pripravljeni odpovedati. Vse za denar.
Številne nevladne organizacije po svetu opozarjajo, da si šejki želijo z vlaganjem v šport kupiti ugled. Še več, s pomočjo športa želijo oprati dolg seznam kršitev človekovih pravic. Znano je, da so na Arabskem polotoku ženske še vedno lastnina moških, prav tako ni tuje, da izvajajo množične usmrtitve tistih, ki se bogatim postavijo po robu. Zato se je v zadnjem obdobju zelo razširila angleška besedna zloženka »sportswashing«, ki se uporablja za tiste, ki imajo šport za sredstvo izboljšanja ugleda, tega pa so si pridobili na neprimeren ali nelegalen način.
Vse te silne milijarde premamljajo predvsem starše, ki želijo, da bo tudi njihov otrok uspešen in reši eksistenco celotne družine. Starši bi radi svoje neuresničene sanje iz mladosti uresničili prek svojih otrok. Naenkrat se jim zdi, da bi lahko tudi njihov potomec postal novi Dončić, Pogačar, Đoković, Messi, Woods ... Pritisk je vse večji, zato se upravičeno sprašujemo, ali se bo kdo v prihodnje še sploh udejstvoval v športu za kokto in sendvič. Posledično pa se bodo tudi klubi v deželi ob reki Muri spraševali, kje dobiti igralce, ki se bodo še s srcem borili za klubski »sveti« dres. Brez denarnega nadomestila.