Vse oči svetovne javnosti so uprte v Ukrajino. Tudi športne. Na eni strani odmevajo sankcije, ki so zaradi vojne doletele ruske in tudi beloruske športnike, na drugi strani pa odločitve vidnih športnih funkcionarjev in vrhunskih športnikov, s katerimi skušajo pomagati nedolžnim civilistom v napadeni državi.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Med vplivneži, ki so že pred časom prerasli športne okvire, je tudi Grosupeljčan Aleksander Čeferin. Predsednika Evropske nogometne zveze mnogi primerjajo s politiki največjih in najbogatejših držav sveta. Njegova beseda velja, njegova dejanja, s katerimi se je prikupil ne le nogometni, temveč širši javnosti, pa prav tako močno odmevajo. In tudi v teh dneh je pokazal, da mu je mar za igralce, ki prek svojih klubov in nogometnih zvez spadajo pod okrilje organizacije, ki jo vodi.
»Predsednik, pomagajte nam, potrebujemo vas,« so v javnosti odjeknile besede objokanega nekdanjega kapetana hrvaške nogometne reprezentance Darija Srne, ki je kot igralec pustil močan vtis v Šahtarju iz Donecka, danes pa v klubu opravlja delo športnega direktorja. Ukrajinski klub, ki je znan po številnih tujih nogometaših, predvsem iz Brazilije, se je kljub bogastvu in dobrinah, ki si jih številni evropski nogometni klubi ne morejo privoščiti, znašel v obupu. In takrat je nastopil Čeferin. Opravil je nekaj telefonskih klicev in zmotil nekaj vplivnežev. Čez nekaj ur so bili tujci iz Šahtarja in tudi nekaterih drugih klubov na vlaku, ki jih je prepeljal v »mirnejše« vode, stran od vojne vihre.
A komaj je Čeferin dobil bitko in si pridobil veliko naklonjenost z ukrajinskega vojnega ozemlja rešenih nogometašev, se mu je odprla nova fronta. Za to je poskrbel njegov nekdanji prijatelj Andrea Agnelli, predsednik italijanskega Juventusa. Agnelli ne more pozabiti Čeferinove zmage, ko je ustavil projekt superlige. Prav v času Čeferinove humanitarnosti je Italijan napadel s kritiziranjem dela vodilnega moža evropskega nogometa in obujanjem želje po ustanovitvi novega tekmovanja, v katerem bi imeli glavno besedo finančno najmočnejši klubi.
A verjamemo, da bo Aleksander Veliki tudi iz te bitke odšel kot zmagovalec. Vprašanje je le, kdaj bo vojna, ki jo z njim bijejo nogometni mogočneži, končana.