Pred dnevi sem se mudil zunaj Pomurja, v regiji, v kateri je doma eden od nekdanjih študentskih kolegov. Številka mobilnega telefona je bila na srečo še prava, pogovor pa nato kar dolg. Kot so znale biti debate v študentskem domu na Kardeljevi ploščadi. V klepetu sva žalostno dognala, da sva se nazadnje v živo videla novembra 2015 v Mariboru na dodatnih nogometnih kvalifikacijah, na katerih so slovensko izbrano vrsto ugnali Ukrajinci in oni odšli na evropsko prvenstvo. Najino prijateljstvo pa se je začelo v letu 1999, najbolj norem letu slovenskega nogometa, ko se je poleti Maribor uvrstil v ligo prvakov, novembra pa so za odhod na Euro 2000 padli prav Ukrajinci.
Manjka nam samo še, da nas za konec nalomijo Slovaki in Ciprčani.
Bila sva, tudi za ceno policijskega pridržanja, na razvalini za Bežigradom novembra 2001, ko je Milan Osterc s fantastičnim volejem zabil gol Romunom, in novembra 2009 v Ljudskem vrtu, ko so Rusi morali zaradi Zlatka Dedića odpovedati že rezervirane aranžmaje v Južnoafriški republiki. Po nepozabnih sprejemih na nekdanjem letališču Brnik so najine fotografije iz prve vrste s takratnimi nogometnimi junaki končale v številnih časopisih. V pogovoru pa sva nato lahko le žalostno ugotovila, da Slovenija tekme v letošnjem novembru igra le za kakšno mesto višje na svetovni lestvici. Manjka nam samo še, da nas za konec nalomijo Slovaki in Ciprčani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kot so znale biti debate v študentskem domu na Kardeljevi ploščadi.
Odgovora na vprašanja, kako se lotiti teh dveh tekem, ki vsaj na prvi pogled ne moreta prinesti nič, nisva iskala. Zapomnila pa sva si obljubo krilnega napadalca slovenske reprezentance Benjamina Verbiča, izrečeno na tiskovni konferenci. »Ni možnosti za veliko tekmovanje, a ko igraš za svojo državo, boš dal vse od sebe.« Pri tem je kolega, filmski poznavalec, v pogovoru spomnil na izjavo iz filma Za vsako ceno, v katerem Tony D’Amato, trener miamijskega nogometnega moštva Morski psi, pravi: »Vsako nedeljo lahko zmagaš ali izgubiš. Toda – ali znaš zmagovati in izgubljati častno?«
Verbič bi že zdavnaj moral dati vse od sebe. Morda pa je prišel čas, da svojo vlogo prepusti novemu, boljšemu igralcu. Žanu Karničniku.