Bil je derbi. Tako zelo pričakovan prekmurski derbi. Zadnjega pred sobotnim imajo v mislih le še tisti z boljšim spominom. Bilo je v sezoni 2011/12, ko sta se Mura in Nafta nazadnje pomerili na prvoligaškem odru. Minilo je veliko časa. Zelo veliko. Več kot 12 let. Zgodilo se je 14. aprila 2012 v Lendavi, ko so črno-beli slavili s 3 : 0, zadnji vroč obračun med elito v Fazaneriji ima še daljšo brado. Odigran je bil 4. decembra 2011, Sobočani so ga dobili z 2 : 0.
In dobili so tudi letošnjo ligaško premiero. Minimalno, a zasluženo, vendar je obenem prav tako res, da sta obe ekipi ostali marsikaj dolžni. Rešila ju je kulisa. Bila je čudovita, dogajanje na igralni površini se takšni oceni ni približalo. Žal! Embalaža je bila privlačna, izdelek malce manj ... Ali precej manj, kakor hočete. Kakovost ni bila na ravno visoki ravni. Bilo je premalo dinamike, kombinatorike in »napadanja globine« ter odločno preveč tehničnih napak, tudi kakšna ideja več bi bila nadvse dobrodošla.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Največja investicija na Muri z grenkim priokusom, kako pa kaže sebeborskemu zadrževalniku?
Minister Jože Novak na terenskem obisku v Pomurju zagotovil, da bodo do konca leta izbrali izvajalce del za prve odseke in začeli dela.
Navijači Mure so stadion kakopak zapuščali zadovoljni, njihovi ljubljenci so jim podarili zmago nad velikim rivalom. Na kakšen način je ob takšnem prestižu še najmanj pomembno. Vsaj v prvem trenutku, takoj in zdaj, ko je treba proslaviti. Vendar se tudi mnogi privrženci zavedajo, da bo podoba moštva za odmevnejše dosežke v prihodnje morala biti (precej) boljša. Lendavčani so bili neznanka in gotovo jih ni bilo malo, ki po vsem, kar se je dogajalo v preteklih tednih, niso pričakovali, da bodo vendarle tako konkurenčni.
K slabšemu vtisu so gotovo prispevale tudi takšne in drugačne okoliščine. Črno-beli po skromnih predstavah v pripravljalnem obdobju niso bili prepričani o svojih sposobnostih, obenem so bili pod pritiskom uspeha, po »remontu« v Lendavi prav tako niso natančno vedeli, kaj lahko pričakujejo. Če bi Sobočani unovčili prevlado, ki so jo imeli v uvodnih 15 minutah, bi jim najbrž steklo, a namesto tega jih je kmalu začela preganjati misel o morebitnem neuspehu. To jim je vzelo sproščenost, ampak nekako jim je le uspelo izvleči uspeh, ki ima gotovo večplasten pomen. In je nedvomno razlog za zadovoljstvo, vendar nikogar v Fazaneriji ne bi smel zaslepiti. Prav tako kot Lendavčanov ne spoznanje, da so bili dokaj enakovredni. Ene in druge čaka še obilo dela.