Moralo bi se zgoditi nekaj res posebnega, da bi ga vsaj malce potisnilo v ozadje, morda se bosta za krajši čas umirili celo grozljivi vojni žarišči, ki ju spremljamo tako od blizu. Jutri se namreč v Nemčiji začenja evropsko prvenstvo, Euro bo po daljšem času poskrbel tudi za norišnico na sončni strani Alp. Slovenija bo po 24 letih v Belgiji in Nizozemski še drugič zaigrala na zaključnem turnirju najboljših reprezentanc stare celine, kar bo kakopak močno narekovalo življenjski utrip tudi pri nas. (Pre)dolgo smo čakali in naposled dočakali, da bomo spet del spektakla. Da se bomo predstavili na tako uglednem odru. Med elito!
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Janu Oblaku in soigralcem je ples kroglic namenil zahtevno skupino z Dansko, ki bo v nedeljo naš prvi tekmec, Srbijo in Anglijo. Na »prvo žogo« je marsikdo pomislil, da so možnosti za napredovanje minimalne, toda naša izbrana vrsta v zadnjem času dokazuje, da je sposobna igrati na visoki ravni in se postaviti po robu tudi najboljšim. Takšna podoba je sprožila evforijo, ki obeta selitev naroda v Nemčijo. Za skupinski del je bilo na voljo 36 tisoč vstopnic, v Stuttgart, München in Köln bo gotovo odpotovalo najmanj 10 tisoč navijačev več. Obetajo se imenitni prizori, kot smo jim bili na Euru 2000 priča v Amsterdamu. Še zlasti v bavarski prestolnici, ki bo gostila spopad s Srbi. Le šport – posebej nogomet – ima to moč, da bo Slovenija v prihajajočem obdobju dihala kot eno. Politika tega ni sposobna. Zato uživajte. Pozabite na leve in desne, na rdeče in bele ter vmes kdaj pa kdaj pomislite, kako lepo bi bilo, če bi bila takšna enotnost nekaj samoumevnega.
Uživali bodo tudi igralci, a drugače. Dogajanje okrog njih jih bo še dodatno motiviralo, da se predstavijo v čim boljši luči in z uvrstitvijo v izločilne boje postavijo nov mejnik. To je cilj, napredovale bodo tudi štiri najboljše tretjeuvrščene reprezentance. »Ne maram razmišljanja, da nimamo kaj izgubiti. Evropskega prvenstva ne smemo dojemati kot nagrade, temveč je naš namen nekaj narediti. Verjamem, da lahko,« poudarja selektor slovenske izbrane vrste, ki ima po zaslugi Erika Janže in Tomija Horvata tudi prekmurski pridih. Puževsko-turniški dvojec je dokaz več, da na ravnici ne manjka dobrih nogometašev. Manjka nekaj drugega, a to je posebna zgodba ...