Fantastičen večer za konec velikanske kariere. Goran Dragić je v nabito polnih Stožicah v družbi še aktivnih in tudi že upokojenih košarkarskih zvezdnikov iz vsega sveta odšel v športni pokoj. Spektakel sem si ogledal na malem zaslonu in še isto noč, že tretjič, dokumentarni film 2017 režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, ki gledalce popelje v zakulisje evropskega prvenstva v košarki, na katerem je reprezentanca dosegla do takrat neverjeten uspeh. Postala je evropski prvak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Še danes mi gredo kocine pokonci ob ogledu posnetka, ko poškodovani kapetan, ki so ga v finalu napadli krči, soigralce kriče spodbuja, naj dvignejo glavo in gredo na parket po naslov evropskih prvakov. »To je finale! Igramo finale in vodimo dve piki! Vodimo in sklanjamo glave?!« je vpil Dragić. Luka Dončić je bil takrat še osemnajstletni up, ki je prvič oblekel reprezentančni dres, Igor Kokoškov novi selektor ... Celo najzvestejši navijači so dvomili, da bomo iz skupinskega dela na Finskem sploh prišli v izločilne boje v Turčiji.
Kokoškov pa je iz moštva, zbranega okoli Dragića in Dončića, izvlekel največ. Do takrat pogosto na velikih tekmovanjih potolčeni košarkarji so leta 2017 vseh 12 tekem odigrali kot – prvaki. Kokoškov je za vse nasprotnike našel rešitev in ničesar ni prepuščal naključju. Ko se je lomila četrtfinalna tekma z Latvijo – poraz bi pomenil slovo od boja za kolajne –, je med polčasoma anemične Slovence po dogovoru s trenerjem in kapetanom nadrl Gašper Vidmar, eden najbolj mirnih in tihih članov moštva. Ko se je bilo treba za finale tudi stepsti s Španci, so Slovenci na brata Gasol poslali Željka Zagorca, ki je do polfinala igral le za vzorec.
Finale s Srbi smo v zadnjih minutah odigrali brez poškodovanih Dragića in Dončića. A vsak, ki je takrat stopil na parket, je natančno vedel, kaj mora narediti. Tudi zato, ker je Kokoškov zadnjo prijateljsko tekmo pred odhodom na Finsko v zadnjih petih minutah načrtno odigral brez obeh najboljših Slovencev. 2017 tako ni le film o športu, ampak tudi zgodba o moštvu, kolektivnem duhu in moči skupnosti v času vedno večjega individualizma. Je film, ki bi ga morali na začetku vsakega šolskega leta prikazovati v osnovnih in srednjih šolah s sporočilom, da se da uspeti z vztrajnostjo in trudom, pa čeprav morda nimaš največ kvalitete in znanja.