Beli cirkus je nazaj. Tradicionalno se je nova sezona alpskega smučanja pričela z oktobrskima veleslalomskima tekmama moških in žensk v avstrijskem Söldnu. Sledil bo skoraj mesec dni dolg premor do naslednje preizkušnje na Finskem, a že pred začetkom sezone 2024/2025 se je začel nakazovati nov trend. Trend vrnitev. Ne le tistih, ki so lani del sezone izpustili zaradi težje poškodbe ali zato, ker so prišli v navzkriž z nacionalnimi zvezami, temveč tudi upokojenih športnikov, ki tekmovalno po progah niso vozili že nekaj let. Po petih sezonah se je denimo vrnil Marcel Hirscher in avstrijsko reprezentanco zamenjal za nizozemsko. Glasne so govorice o vrnitvi še ene Avstrijke Anne Veith, nekoč hude tekmice Tine Maze, in še ene šampionke, Američanke Lindsey Vonn.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Na seznamu povratnikov so se v minulih dneh pojavljala številna imena, tudi mladi Lukas Pinheiro Braathen. Po sporu z norveško smučarsko zvezo se je po letu dni »upokojitve« na strmine vrnil pod brazilsko zastavo. Smučarski navdušenci smo z zanimanjem spremljali, kako so se povratniki kosali s prvokategorniki. Seveda jim že v štartu ni šlo oporekati smučarskega znanja, a leta premora verjetno naredijo svoje. No, Hirscher je v nedeljo zasedel 23. mesto, Braathen pa je upravičil visoka pričakovanja, zasedel visoko četrto mesto in nedvomno poskrbel za evforijo v domovini svoje mame.
Večina se nas sprašuje, zakaj so dalj časa odsotni prišli nazaj. Glede na vse sponzorske pogodbe, ki jih imajo številni tudi po karieri, zaslužke za pretekle uspehe in za delo strokovnih komentatorjev verjetno ni posredi denar. Avstrijec je denimo v vmesnem času razvil svojo znamko smuči, ki je že prisotna v alpski karavani, tako da je tudi nov izziv imel. Najbolj nerazumljivo pa bo, če se bodo na naslednjih tekmah na štartu res pojavili tisti, ki so v karieri utrpeli hude poškodbe, dolgo okrevali in se nikoli več vrnili pravi. V podzavesti jim je ostal strah in na proge so šli z zategnjeno zavoro, po aktivni karieri pa še vedno odpravljali posledice. Zakaj torej znova tvegati poškodbo? Komu se še morajo dokazati, sploh po več letih, ko so se spremenile generacije, tehnologija, slog ...? Vrhunski šport je vse bolj gladiatorski, a očitno nekateri brez njega in vsega, kar spada zraven, ne morejo.