Pred leti sem v svoji magistrski nalogi raziskovala reprezentacijo slovenskih športnic pri poročanju z zimskih olimpijskih iger v Sočiju v dveh slovenskih dnevnih časopisih. Moj cilj je bil ugotoviti, ali se pri poročanju o športnicah pojavlja v novinarskih prispevkih več seksizma, diskriminacije, ali se uporablja več neprimernih besed kot pri moških in ali so bolj v ospredju njihove fizične lastnosti kot rezultati. Analizo prispevkov sem podkrepila še z intervjuji s športnimi novinarji, ki so o tem športnem dogodku poročali, prav tako so v vsakdanjem delu neposredno vpeti v poročanje o športnicah. Enoznačne ugotovitve v moji nalogi ni bilo, so pa intervjuvani akterji med pogovori priznali, da so ženske po telesnih predispozicijah šibkejši spol, ki je tudi čustveno bolj dovzeten, zato ne bodo nikoli povsem enakovredne moškim športnikom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Zadnja dogajanja v slovenskem in svetovnem ženskem nogometu to potrjujejo, pojavlja se namreč vse več obtožb in očitkov o neželenem, neprimernem in tudi nedovoljenem dogajanju znotraj klubov in reprezentanc. Najbolj odmeven je primer Luisa Rubialesa, suspendiranega predsednika španske nogometne zveze, ki je po zmagi španske ženske nogometne reprezentance v finalu svetovnega prvenstva eno od igralk poljubil na usta. Nesprejemljivo obnašanje so obsodile vse najvišje nogometne instance, po dogodku se je oglasila tudi igralka, ki je povedala, da se je počutila kot žrtev impulzivnega, seksističnega in neprimernega dejanja, v katero ni privolila. Španska zveza je medtem odpustila tudi selektorja izbrane vrste Jorgeja Vildo, ki je bil že od lani na udaru kritik, saj so številne igralke zaradi neprimernih metod treninga zahtevale njegov odstop.
Izjema ni niti Slovenija, kjer je počilo pred nekaj tedni. Članice slovenske nogometne izbrane vrste so z javnim pismom zahtevale odstop selektorja Boruta Jarca, do katerega je pred dnevi tudi prišlo, zahtevale so tudi boljše razmere in profesionalni odnos vodstva. Njihove zahteve je podprla javnost, Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, prijavo je prejel tudi zagovornik načela enakosti. Leta opozarjanj očitno niso bila dovolj. Oškodovanke so morale same povzdigniti glas in zahtevati to, kar bi moralo biti samoumevno – spoštovanje, čast, nediskriminacijo, enakovredno obravnavo. Morda pa bodo ti zadnji dogodki le pripomogli k temu, da bodo pristojni v prihodnje ukrepali prej.