»Ko je bila stara osem let, je Monika Seleš iz Novega Sada v Jugoslaviji obiskala Monte Carlo. Vrgla je kovanec v igralni avtomat, potegnila ročko in zaprla oči. Tri limone. Kovanci iz avtomata so jo dobesedno zasuli. Ampak v nasprotju s srečnimi dobitniki okoli sebe sama nepričakovanega dobitka ni izkoristila za to, da bi nadaljevala igro. Denar je pospravila v žep. Neobičajno samoobvladovanje za otroka. A ne tudi za Moniko,« so v ameriški športni reviji Sports Illustrated leta 1987 hvalili Moniko Seleš, takrat 14-letno dekle, visoko 1,65 metra in težko 45 kilogramov, »znano po svojem stokanju na igrišču ter nizkih močnih udarcih z loparjem, ki ga drži z obema rokama«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
30. aprila je minilo natanko 30 let od grozovitega napada z nožem na Seleševo. V četrtfinalu turnirja v Hamburgu, ko je igrala proti Magdaleni Maleevi, jo je med odmorom s 23-centimetrskim nožem od zadaj napadel neuravnovešeni Günter Parche, navijač Steffi Graf. Seleševa je dobila centimeter in pol globoko rano, objestnežev napad pa je za vedno zaznamoval teniški šport. Dogodek je dramatično vplival na njeno kariero in življenje, teniški svet pa je spoznal, kako daleč gre lahko obsedeni navijač. Seleševa bi zagotovo lahko v tenisu kraljevala še nekaj let.
Imela je namreč vse, kar mora imeti dober športnik: samodisciplino, požrtvovalnost in talent, hkrati pa veliko zagnanost, zrelost in premišljenost. Za tisti čas je imela še zelo inovativno igro, saj je zelo zgodaj po odboju močno udarjala žogico. Pri 16 letih in pol je postala najmlajša zmagovalka pariškega Roland Garrosa, ko je v finalu premagala Grafovo, med letoma 1991 in 1993 pa je že osvojila 22 turnirjev in kar osem grand slamov. Na drugi strani igrišča se je v finalu pogosto znašla Grafova, ki se je na koncu izkazala tudi za prekletstvo Seleševe. Četudi ne po lastni krivdi.
Do leta 2003, ko se je za vedno poslovila od profesionalnega tenisa, je Seleševa osvojila samo še en grand slam naslov, tako da je bil njen končni seštevek 53 osvojenih turnirjev in devet grand slam naslovov. Travmatična izkušnja izpred 30 let, ki jo je prebolevala skoraj ves ta čas, je zdaj menda končno za njo, glede na njene sicer redke objave na družbenih omrežjih pa je ob pomoči svojih psov, joge ter branja in pisanja knjig končno našla svoj mir na Floridi, kjer je pod vodstvom trenerja Nicka Bollettierija tudi začela svojo kariero.