Na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu so 5. septembra člani palestinske teroristične skupine Črni september ugrabili in potem ubili enajst članov izraelske olimpijske ekipe. Igre, ki so jih organizatorji poimenovali igre miru in veselja, da bi izbrisali spomin na tiste leta 1936 v Berlinu, zaznamovane z vladavino Adolfa Hitlerja, bi morale biti enomesečna svetovna oaza miru. Zamisel o mirovanju orožja med olimpijado je iz časov antičnih olimpijskih iger. Stari Grki so poznali besedo ekecheria, ki je pomenila, da je orožje mirovalo sedem dni pred olimpijskimi igrami in sedem dni po njih, nobenemu udeležencu iger pa niso smeli preprečiti prihoda na igre. Igre v Münchnu so se končale s krvavo in spodletelo nemško akcijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Olimpijskih iger iz leta 1972 se zato najpogosteje spomnimo prav po terorističnem napadu in ne recimo po finalni košarkarski tekmi med takratno ZSSR in ZDA. Tri sekunde pred koncem so imeli Američani točko prednosti, na koncu so olimpijski prvaki postali Sovjeti. Američani so bili na olimpijadah nepremagani 36 let. Kar 50 let pa je bilo potrebnih, da se je okrepila dinamika razčiščevanja dogodkov iz Münchna. Na ponedeljkovi spominski slovesnosti je Nemčija sprejela svojo politično odgovornost za teroristični napad, Nemci so Izraelcem ponudili tudi odškodnino. Vseeno pa bodo ugotovitve uradne preiskave ostale tajne do leta 2047.
Izraelska vlada je takoj po igrah sprožila operacijo Božja jeza, s katero je izraelsko obveščevalno službo Mosad pooblastila, da izsledi in ubije vpletene v münchenski pokol. Posledica operacije so bili še srditejši teroristični napadi v zadnjih 50 letih, ta sodobna vojna proti terorju (še posebej intenzivna od septembra 2001) traja še danes. Februarja letos smo po koncu zimskih olimpijskih iger dobili tudi rusko specialno vojaško operacijo. Olimpijade očitno niso več dogodek, ki bi vsaj za nekaj časa pomiril strasti in svet opozoril na prepotrebno povezovanje in sodelovanje. Prekleto daleč je mir. A upanje je. Olimpijska ideja je preživela obe svetovni vojni, številne lokalne vojaške spopade in še vse preobrate, državne udare in revolucije.