Nisem odvetnik navijačev. Nočem biti! Njihovo sceno resda odobravam, a seveda (zgolj) v normalnih okvirih. Priznam, da imam kar visok prag tolerance. Tudi do folklore, kot radi pravimo, ko gredo po mnenju marsikoga čez rob, a pri nasilju, ogrožanju kogar koli in uničevanju lastnine se vse konča. Takrat postanem njihov veliki nasprotnik in prav tako priznam, da me pogosto preganja misel, da so možje postave v tovrstnih primerih preveč prizanesljivi. Da o zakonih, ki določajo kazni za izgrednike, niti ne govorim …
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sklenili so se 20. Miklošičevi dnevi
Med 18. in 25. novembrom so na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) potekali tradicionalni Miklošičevi dnevi, s katerimi se dijaki in zaposleni vsako leto spomnijo enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev, rojenega 20. novembra 1813 v Radomerščaku, ki je bil med drugim znan po svoji primerjalni slovnici slovanskih jezikov. Organizirali so jih že dvajsetič zapovrstjo, bogato dogajanje pa je letos potekalo pod naslovom Jezik živi.
Delo policistov nadvse spoštujem, toda v nedeljskem popoldnevu so me razočarali. V Fazaneriji. Na tekmi Mura – Olimpija, ki je naposled minila v komornem ozračju. Black Gringosov ni bilo v »svojem domu« oziroma so ga takoj po začetnem pisku Slavka Vinčića zapustili, na stadionu naposled ni bilo niti Green Dragonov, ki jim na ravnico ni uspelo priti pravočasno. Akademskih 15 minut je očitno stalnica, a ko so na poti proti prekmurskemu nogometnem hramu izvedeli, kaj se je zgodilo, so se odločili za navijaško solidarnost s črno-belimi tekmeci.
Eni in drugi so na ta način izrazili protest zoper »policijsko represijo«, kot so jo poimenovali sami in je privedla do tega, da domača navijaška skupina ni izvedla napovedane koreografije v čast stoletnici soboškega kluba. Policisti so jim zasegli (pre)velike transparente in bakle, brez tega predvidenega programa niso mogli uresničiti. Žal smo bili prikrajšani za bržčas spektakularne prizore, a težko me bo kdor koli prepričal, da bi bilo lahko drugače. Ali če hočete, bi moralo biti drugače. S pogovori in predvsem ob vsaj za odtenek večji taktnosti policije. Predvsem to sem tokrat pogrešal. Razumem skrb za varnost in jo kajpada odobravam, a po mojem mnenju so gospodje v uniformah v nedeljo z ukrepi vendarle nekoliko pretiravali.
Ker ne dvomim o tem, da na tak način izgreda niso preprečili. Pripravljen sem dati roko v ogenj, da ga ne bi bilo oziroma da navijači koreografije ne bi izkoristili za zle namene. Tudi oni so ljudje, priložnost je bila preveč posebna, da bi jo zlorabili in si nakopali gnev dela javnosti, ki jim stoji ob strani. Tako kot se zmage in porazi med seboj razlikujejo, se tudi situacije na navijaških tribunah. In mnoge so rešljive z malce več posluha.