Katero mesto je v skupni razvrstitvi zasedel najboljši slovenski skakalec na letošnji novoletni turneji? In kdo je bil to? Najboljši je bil Timi Zajc na 20. mestu – zlati orel je šel v roke japonski kamikazi Ryoyu Kobayashiju, ki je letel tako daleč, kakor je naš orel Peter Prevc v šampionski sezoni 2016. Vmes je sicer Zajc na Japonskem pristal na stopničkah, Kobayashiju je začel za vrat dihati Stefan Kraft in Prevc sploh ni odpotoval na polete v Oberstdorf.
Kaj pa se je s finalno tekmo med Dansko in Norveško končalo na Danskem in v Nemčiji? Koga ni bilo na tem tekmovanju? Na svetovnem prvenstvu v rokometu ni bilo Slovenije, ki bi morala braniti bron iz Pariza. »Igrajte zadnjih 10 minut, kot da je konec sveta!« je svoje varovance v končnico tekme za bron leta 2017 poslal rokometni guru Veselin Vujović. S Hrvati se je nato zgodil nepozaben preobrat. Kolca se nam po zlatih časih.
Zakaj danes Prevc redno pristaja na hrbtiščih skakalnic? Kako ponoviti dosežek iz francoske prestolnice? Enoznačnega odgovora gotovo ni, niti ne na vprašanje, kaj je šlo narobe tudi pri nas, navijačih. Pesti smo imeli visoko dvignjene v zrak, zdaj kolnemo. Nekoč smo skakalce in rokometaše kovali v nebesa, danes po njih zlivamo gnojnico. Še najlažje, ko smo skriti v anonimnost spletnih forumov; nekateri komentarji presegajo mejo dobrega okusa. V naših koncih je očitno tako, da šport razumemo drugače kot povprečen Evropejec. Ali smo zmagovalci, prvaki, ki jih vsi hvalijo, ali pa poraženci, ki jih nihče ne mara.
V demokraciji ima res vsak pravico do svojega mnenja. To je praksa, na katero se morajo športniki navaditi. Zmage pa so najboljši odgovor na kritike, ki jih športniki ne smejo vselej jemati negativno. Verjamem, da skakalci vedno pridejo na vrh skakalnice, da bi naredili popoln skok, in rokometaši na igrišče z željo po zmagi. Da bo doskok popoln in obramba granitna. Ne moreš pa stalno zmagovati. Veliko je dejavnikov, ki naredijo razliko med vrhunskim, povprečnim skokom, zmago in porazom: veter, smola, poškodbe, slabi sodniki... Le zadetek je zmanjkal, pa bi Slovenci namesto Madžarov igrali v Hamletovi deželi. Tanka je torej ta meja. Običajno se sicer rojeni zmagovalci poberejo iz globeli, a za to potrebujejo čas. Zlati časi pridejo počasi, pa pravi poet.
Kaj pa se je s finalno tekmo med Dansko in Norveško končalo na Danskem in v Nemčiji? Koga ni bilo na tem tekmovanju? Na svetovnem prvenstvu v rokometu ni bilo Slovenije, ki bi morala braniti bron iz Pariza. »Igrajte zadnjih 10 minut, kot da je konec sveta!« je svoje varovance v končnico tekme za bron leta 2017 poslal rokometni guru Veselin Vujović. S Hrvati se je nato zgodil nepozaben preobrat. Kolca se nam po zlatih časih.
Zakaj danes Prevc redno pristaja na hrbtiščih skakalnic? Kako ponoviti dosežek iz francoske prestolnice? Enoznačnega odgovora gotovo ni, niti ne na vprašanje, kaj je šlo narobe tudi pri nas, navijačih. Pesti smo imeli visoko dvignjene v zrak, zdaj kolnemo. Nekoč smo skakalce in rokometaše kovali v nebesa, danes po njih zlivamo gnojnico. Še najlažje, ko smo skriti v anonimnost spletnih forumov; nekateri komentarji presegajo mejo dobrega okusa. V naših koncih je očitno tako, da šport razumemo drugače kot povprečen Evropejec. Ali smo zmagovalci, prvaki, ki jih vsi hvalijo, ali pa poraženci, ki jih nihče ne mara.
V demokraciji ima res vsak pravico do svojega mnenja. To je praksa, na katero se morajo športniki navaditi. Zmage pa so najboljši odgovor na kritike, ki jih športniki ne smejo vselej jemati negativno. Verjamem, da skakalci vedno pridejo na vrh skakalnice, da bi naredili popoln skok, in rokometaši na igrišče z željo po zmagi. Da bo doskok popoln in obramba granitna. Ne moreš pa stalno zmagovati. Veliko je dejavnikov, ki naredijo razliko med vrhunskim, povprečnim skokom, zmago in porazom: veter, smola, poškodbe, slabi sodniki... Le zadetek je zmanjkal, pa bi Slovenci namesto Madžarov igrali v Hamletovi deželi. Tanka je torej ta meja. Običajno se sicer rojeni zmagovalci poberejo iz globeli, a za to potrebujejo čas. Zlati časi pridejo počasi, pa pravi poet.