Igralci Mure so se v zadnjem prvenstvenem krogu pred reprezentančnim premorom veselili prestižne in v prvi vrsti izjemno pomembne zmage nad Olimpijo, s katero so ostali legitimni kandidati za nastop na mednarodnem prizorišču v prihodnji sezoni. Diši po tem, da bo za takšen scenarij dovolj tudi četrto mesto, na voljo je še 24 točk. Fazanerija že dolgo ni bila prizorišče takšne srhljivke, takšne živčne vojne. Na igrišču in ob njem. Črno-beli so do želenega dosežka prišli na krilih fanatičnega pristopa in ob glasni podpori navijačev, ki so svojim ljubljencem namenjali obilo pozitivne energije. Uspeh so znali proslaviti, toda nekdo ga je hotel razvrednotiti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
In ni se zgodilo prvič. Albert Riera je vnovič skušal pozornost preusmeriti od poraza svoje ekipe, vendar se je tega lotil na napačen način. S podcenjevalnimi besedami o zmagovalcih, ki da niso hoteli igrati nogometa. Kot da bi bil pri najpomembnejši postranski stvari na svetu »uzakonjen« zgolj napadalen pristop. Do gostiteljev ni pokazal niti kančka spoštovanja, medtem ko to tako pogosto in glasno zahteva od drugih. Resda to po drugi strani razkriva njegovo zmagovalno miselnost, sovraži izgubljati, kar je zlasti v športu zelo priporočljiva lastnost, a naj bo še tako težko, je treba v porazih ohraniti dostojanstvo. Pa tudi načela ferpleja v trenutkih, ko je treba nasprotniku vrniti žogo ...
Španec je na sončno stran Alp prinesel veliko svežega, dobrega, drugačnega. O tem ni dvoma, tega mu nihče ne more vzeti. Z Olimpijo je absolutno zasluženo na vrhu lestvice, zmajem lahko osvojitev naslova prvaka prepreči le še naravna katastrofa, ampak v zadnjem času kot bonbone deli nasvete vsevprek in komentira stvari, ki ga ne zadevajo, kar marsikoga (vse bolj) moti.
Dejanu Grabiću je o »prepovedani« taktiki pridigal že pred zadnjim žvižgom neprepričljivega Alena Borošaka, nakar mu je po tekmi nameraval »čestitati«. Protokolarno. Domači strateg je to zavrnil ter vznemiril nekdanjega zvezdnika, očitno presenečenega, da se mu kdo drzne postaviti po robu na tak način. Zato je vztrajno rinil v svežega trenerja Mure, ta pa je ohranjal začetno stališče. Morda mu bo kdo očital, da se je spustil na raven tekmeca, toda s takšno držo si ni dovolil omalovaževanja. Ni se pustil teptati. Ščitil je ekipo, ščitil je klub. Zahteval je spoštovanje. To je odlika dobrih vodij …