Ob nedavnih volitvah predsednika in podpredsednikov Nogometne zveze Slovenije (NZS), naše krovne nogometne organizacije, bi težko uporabili pregovor Tresla se je gora, rodila se je miš. Nobena gora se ni stresla, morda se je malce zazibala Šmarna gora, ki je bolj hrib kot gora, ali pa morda Rožnik. Tudi nobena miš se ni rodila, kajti miš je bila že ves čas tu, živa, saj se je rodila že zdavnaj. Vse je bilo vnaprej znano. Dosedanji predsednik NZS Radenko Mijatović je bil edini kandidat za ta položaj in bo vodil zvezo še tretji mandat. Se pravi, da bo na predsedniškem mestu skupno dvanajst let. Tudi vsi dosedanji podpredsedniki, Danilo Kacijan, Dejan Germič, Gvido Mravljak in Stanko Glažar, so bili znova izvoljeni. Edina kandidatka za članico izvršnega odbora je bila Maja Berger Levičar, pa še ona je bila že doslej na tem položaju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Po koncu volilne skupščine smo lahko slišali same pohvale Mijatovića na račun svoje zveze, vse skupaj pa je izzvenelo bolj v slogu še enega starega slovenskega pregovora Lastna hvala se pod mizo valja. Pripomnil je, da so glasovi, ki jih je dobil on in njegovi podpredsedniki, potrditev dobrega dela, ki so ga doslej opravili. To je lahko pogled z ene strani. Z druge strani bi lahko kdo dejal, da je vodstvena struktura NZS zaprta družba, v katero nima vstopa nihče drug. Letos se je za funkcijo podpredsednika iz Pomurja potegoval tudi Damir Rob, inštruktor pri NZS, nekdanji nogometaš, trener in selektor. Predlagala ga je Zveza nogometnih trenerjev Slovenije. Glede na njegove komentarje ter odkrito in bistro razmišljanje ob prenosih nogometnih tekem se je zdelo, da bi lahko vnesel svež veter in sodobnejši pogled v že dokaj okostenelo organizacijo. Vendar ni imel nobenih možnosti. Dobil je samo šest glasov od 28 delegatov.
Drago Kos, nekdanji nogometni sodnik in sedanji kontrolor sojenja pri sodniški komisiji Evropske nogometne zveze (Uefa), je sprva nameraval kandidirati za predsednika NZS, a je namero kmalu opustil. Za enega od osrednjih slovenskih medijev je navedel razloge, ki bi morali razburiti mnoge, pa so kar nekako izpuhteli v zrak. »Težav v slovenskem nogometu je dosti več in so mnogo hujše, kot sem si kadar koli predstavljal. Kljub temu da za te težave vedo skoraj vsi, bodo zlasti delegati medobčinskih nogometnih zvez glasovali za trenutnega predsednika. Očitno s ciljem, da se zanje nič ne spremeni. Tekmovati v okoliščinah, kjer nimam teoretičnih možnosti niti za dostojen poraz, je seveda nesmiselno.« In tako je še naprej vse brez tresljaja v deželi tej.