Med pomembnejšimi so vsekakor poletne olimpijske igre v Tokiu in evropsko prvenstvo v nogometu, ki ga bo – po načrtih to poletje – prvič v zgodovini osrednjega reprezentančnega nogometnega tekmovanja na stari celini gostilo kar dvanajst držav. V Sloveniji bosta med velikimi tekmovanji v ospredju svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki in evropsko nogometno prvenstvo za igralce do 21 let, ki ga gostimo skupaj z Madžari.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuV Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Seveda z nestrpnostjo pričakujemo tudi napovedani vnovični kolesarski spopad Pogačarja in Rogliča za zmago na dirki po Franciji, vrhunske predstave Dončića in Dragića za šampionski prstan v severnoameriški košarkarski ligi, spopad Kekovih izbrancev za vstopnice svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022, ljubitelji hitrosti pa čakajo na vonj bencinskih hlapov in vročih pnevmatik v boju za naslov najboljšega v formuli ena in motociklizmu, predvsem v razredu MotoGP. A če se koronavirus ne bo poslovil, bomo primorani znova sedeti le pred televizijskimi zasloni in biti del tekmovanj, če seveda bodo izvedena, iz naslanjača.
Tudi zaradi tega je bilo zanimivo konec preteklega leta spremljati boj televizijskih hiš za ekskluzivne pravice prenosov najpomembnejših športnih dogodkov v letošnjem letu. Ker operaterji ne ponujajo vseh športnih kanalov, so bili že v preteklosti športni navdušenci prikrajšani za nekatere spektakle, zaradi česar je bilo veliko nejevolje, ponekod tudi hude krvi. Po družbenih omrežjih so letele puščice proti operaterjem, ki od naročnikov prejemajo lepe denarce, ne morejo oz. nočejo pa zagotoviti prenosov dogodkov, ki zanimajo njihove naročnike. Nekoč, ko smo na televizijskih zaslonih lahko spremljali borih pet, šest kanalov, smo se morali zadovoljiti s peščico izbranih športnih dogodkov. Bili smo zadovoljni, da smo sploh imeli možnost videti boje za medalje na največjih tekmovanjih. Danes je drugače. Operaterji ponujajo tudi po ducat ali dva športnih kanalov, zato je nejevolja, če kateri od teh ne prenaša tekme, dirke oz. dvoboja, ki si jo gledalec želi, velika. Številni športni kanali prinašajo tudi množico komentatorjev, ki sedaj tekmujejo med sabo, kdo bo prenašal bolj pomemben dogodek. Konkurenca je dobra tudi na tem področju, želimo si le, da bi se tudi kakovost prenosov še povečala. Nekateri niso za pred mikrofon, četudi gre za televizijski prenos, kjer videz ni niti najmanj pomemben.
Nekoč smo lahko na televizijskih zaslonih spremljali borih pet, šest kanalov in smo bili zadovoljni.