Če pomurski ljubitelji okroglega usnja ne moremo biti pretirano zadovoljni ob pogledu na prvoligaško lestvico, saj soboška Mura stagnira na sredini ali tik pod njo, je slika povsem drugačna v drugem rangu klubskega nogometa v Sloveniji. Prijetno presenečenje letošnje sezone so Beltinčani, ki celo kraljujejo na vrhu, ritem pa so ponovno ujeli tudi Lendavčani, ki letos praznujejo 120 let. Tri pomurske prvoligaše, Muro, Nafto in Beltince, smo nazadnje imeli v drugi sezoni prve slovenske nogometne lige 1992/93, ko je ta štela kar 18 klubov, dva prekmurska rivala, Mura in Nafta, pa sta bila nazadnje skupaj del elite v sezoni 2011/12. Takrat je bila liga že okrnjena na 10 klubov, kolikor jih šteje še danes.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Sanjski scenarij, da bi bili v prihodnji sezoni priča prvi ligi v Murski Soboti, Lendavi in Beltincih, roko na srce, ne glede na naše želje, po mojem mnenju ni realen. Pomursko nogometno okolje, ki resda velja za eno izmed najbolj fanatičnih, kar se nogometa tiče, čemur pritrjuje zavidljiv obisk tekem vse do najnižje ravni klubskih tekmovanj, je vendar premajhno, da bi lahko vzdržalo tri prvoligaše. Prva liga prinese marsikaj. Ob takšnih in drugačnih pogojih, ki jih morajo klubi izpolnjevati za pridobitev licence, je verjetno še največji zalogaj finančne narave. Poleg stroškov organizacijske narave, ki narasejo v prvi ligi, so najpomembnejše plače nogometašev. V Beltincih ta trenutek uradno nimajo niti enega igralca s sklenjeno pogodbo na plačilnem seznamu, kar v prevodu pomeni, da v klubu ni profesionalnih nogometašev.
Podatek se zdi presenetljiv, ampak je logičen, saj klub na letni ravni razpolaga s skromnim proračunom do 200 tisoč evrov. V prvi ligi se lahko finančno primerja zgolj z Rogaško, ki vemo, kako ji kaže, preostali prvoligaši pa imajo skoraj milijonske ali večmilijonske proračune. Na drugi strani imamo Nafto, ki bi na podlagi kapitalske moči že zdavnaj morala biti del elite, na plačilni listi pa ima kar 21 nogometašev. Na koncu dneva je to odvisno tudi od vizije in ambicij vodstva. Ne razumite me narobe, bil bi vzhičen, če bi skoraj tretjino prve lige sestavljali pomurski nogometni klubi, a se bojim, da bi bilo to kratkotrajno poglavje, ki bi lahko vodilo tudi v že videne črne scenarije za nekatere. To, da se klubom ne izplača igrati v prvi ligi, je pač žalostna podoba komercialne in investicijske neprivlačnosti slovenskega nogometa.