Ko sem prebral, kdo je v začetni postavi Mure na tekmi z Olimpijo, sem se spomnil zapisa kolega Köleša o legendarnem nemškem nogometašu Matthäusu. Ta se je v več intervjujih obregnil ob tako imenovano rotacijo nogometašev zaradi napornega ritma tekem. »Vsi smo želeli igrati vsakič, tudi če bi bile tekme vsaka dva dni. In pazite, takrat je imel trener v kadru največ 15 igralcev, danes jih ima 20 ali 23.« Skoraj zagotovo bi Matthäus v svojem stilu izjavil, če bi vedel, da so igralci Olimpije na nedeljsko tekmo prišli skoraj iz avtobusa po 15 ur dolgi vožnji iz Luksemburga, da jih je »treba vsaj 45, če ne 60 minut napadati s prvo postavo«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Druga Švica
Vse prevečkrat smo namreč v upanju, da bomo zasvetili kot nova zvezda, med slabimi obrazi izbrali le manj slab obraz.
Trener Čontala se je odločil drugače in se v Stožicah opekel še tretjič letos. Februarja je s svojo ekipo izgubil z 1 : 0 po avtogolu že v 8. minuti, maja pa, namesto da bi po 70. minutah igre vodil z 2 : 4 ali celo 2 : 5, na koncu po zadetku Olimpije za 3 : 3 reševal točko. Na vseh treh srečanjih je Mura dominirala in na trenutke navdušila z imenitnimi napadalnimi akcijami, a od njene zadnje zmage v Stožicah danes mineva kar 6543 dni. Prav zanimivo bi bilo slišati, kaj bi na to porekla omenjena nemška nogometna legenda.
Morda, da Čontalov napadalni sistem lahko igraš le z branilcema kova Karničnik/Gorenc, ne pa Morris/Cipot?
Murin strateg, ki je veljal za odličnega napadalca z nosom za doseganje zadetkov, danes goji zelo ofenzivno igro in v ospredje napada postavlja Klepača in Dakuja, ki sta sicer zame najboljši napadalni dvojec v slovenski ligi. Da vedno išče gol več od nasprotnika, kaže tudi z že prepoznavnimi menjavami v vezni in napadalni vrsti Mure po dobri uri igre. Čontala je pred sezono poudaril prav to: da ima širok kader in da bo na vsaki tekmi igral svojo igro ne glede na to, kdo bo nasprotnik.
Se pa ta taktika lahko hitro zalomi, če nasprotnik zadene tvoj gol, ti pa bi medtem že moral voditi z vsaj dvema zadetkoma razlike, a si bil neučinkovit. Povrhu ti še pade morala, če se v zaostanku znajdeš po začetniških napakah branilcev. Tudi tu bi rad slišal, kaj bi na to rekel Matthäus, ki je v svoji karieri med drugim igral na položaju prostega branilca in s tega položaja organiziral napade. Morda, da Čontalov napadalni sistem lahko igraš le z branilcema kova Karničnik/Gorenc, ne pa Morris/Cipot?