Nedavno ste postali predsednik državnega strokovnega sveta za šport. Kako ste se uvedli v delo in s katerimi vprašanji se trenutno ukvarjate?
»V torek, 11. maja 2021, so me člani na konstitutivni seji strokovnega sveta Republike Slovenije za šport izvolili za predsednika. Delo v športu mi je poznano, saj sem že več kot desetletje aktiven v okviru Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota (MNZ MS) in Nogometne zveze Slovenije (NZS). V okviru MNZ MS opravljam funkcijo delegata in predsednika arbitražnega sveta, prav tako sem aktiven v komisijah MNZ. Pri NZS pa sem delegat. Kot predsednik strokovnega sveta z drugimi člani trenutno usklajujem, katera delovna telesa bomo ustanovili, katere bodo njihove pristojnosti, kdo bodo predsedniki in člani teh delovnih teles.«
Kakšen program dela ste pripravili? Kaj želite spremeniti, izboljšati, uresničiti?
»Naj najprej pojasnim, da nas je vlada v strokovni svet imenovala kot nadomestne člane. To pomeni, da naš mandat ne traja pet let, ampak zgolj slabo leto in pol, najdlje do novembra 2022. Zavedam se, da je časa malo, treba pa bi bilo marsikaj urediti. Vsi člani strokovnega sveta z medsebojno komunikacijo in dobrim sodelovanjem lahko marsikaj dosežemo. Najprej bomo pregledali uresničevanje nacionalnega programa športa, ki je sprejet za obdobje 2014–2023. Po pregledu bomo ugotovili, kateri cilji še niso realizirani in razloge za to. Na podlagi tega bomo predlagali ukrepe za uresničitev zadanih ciljev.
Prav tako se zavedam, da sta večna težava financiranje športa in razdelitev javnih finančnih sredstev med nacionalne panožne zveze. Priložnost za sofinanciranje in razvoj slovenskega športa vidim tudi v sredstvih, ki jih zagotavlja Evropska unija, na primer prijava na projekte. Tukaj moram povedati, da morajo panožne športne zveze oziroma posamezna društva na šport gledati nekoliko širše in v povezavi z drugimi panogami. Na primer, povezovanje športa in turizma ali športa in psihologije … Prav tako zagovarjam evropski model športa, kar pomeni, da mora biti šport v prvi vrsti sprostitev, rekreacija, druženje in navezovanje socialnih stikov. Ne smemo na šport prvenstveno gledati z ekonomskega vidika. Na žalost pa čedalje bolj ugotavljam, da športa ne jemljemo kot sredstvo za sprostitev, ampak kot način za zaslužek. To je narobe. Obenem želim obiskati čim več nacionalnih panožnih zvez, spoznati njihove težave oziroma predloge in jih nato vključiti v delo strokovnega sveta.«
Strokovni svet daje mnenja k predlogom zakonov in predpisov, ki urejajo šport in posegajo vanj. V zadnjem letu je bilo veliko govora, tudi negodovanja nad ukrepi, ki so zarezali v to področje. Od ustavitve treningov, tekmovanj do praznih tribun, sedaj tako imenovani pogoj PCT. Kako na vse to gledate vi?
»V tem kontekstu trčita pravica do javnega zdravja in pravica do druženja in športnega udejstvovanja. Ko sem kandidiral v strokovni svet za šport, je bila moja želja, da spravimo navijače na športne prireditve, vendar je dan po konstitutivni seji vlada že sprostila ukrepe in spremenila odloke tako, da lahko navijači pod nekaterimi pogoji obiščejo športne prireditve. Pri tem se spet lahko vprašamo, ali bi bili lahko ukrepi manj strogi. Ampak pomembno je, da smo tudi na tem področju naredili korak naprej. Mislim, da je to korak v pravo smer. Slišim pa od več ljudi, da so sprostitve veseli, a hkrati negodujejo, da ne morejo na prireditve, ker ne izpolnjujejo pogoja PCT. Mislim, da bi lahko poskusili izvesti športne prireditve brez posebnih pogojev, da bi videli, ali so športne prireditve vir okužb s koronavirusom. Naj omenim, da je bil pred kratkim testni koncert v Barceloni, na katerem je bilo 5000 obiskovalcev. Izkazalo se je, da je bilo po koncertu šest okuženih, od tega naj bi se na prireditvi okužila zgolj dva.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
»Predlagal bom ustanovitev delovnega telesa, ki bo spremljalo ukrepe za preprečevanje okužb s koronavirusom in tudi posledice, ki jih je povzročila epidemija. Zavedam se, da je škoda težko popravljiva, predvsem pri mladih športnikih, ker je pri njih razvoj ključnega pomena. Pri teh kategorijah trening na daljavo ne more nadomestiti običajnega treninga. Pa tukaj ne gre samo za treniranje in prenašanje znanja trenerjev na športnike, pač pa tudi za druženje in socialno vključenost mladostnikov. Zaradi tega stanja se je marsikateri mladostnik znašel v stiski. Tudi tukaj vidim možnost sodelovanja in prepletanja športa z drugimi panogami, na primer s psihologijo.«
V pristojnosti strokovnega sveta je, da daje mnenja o kandidaturah za organizacijo športnih dogodkov. To je verjetno za vsako državo tudi posebna promocija?
»Takoj za konstitutivno sejo smo zaradi nujnosti zadev člani strokovnega sveta opravili redno sejo. Na tej smo dali pozitivno mnenje za organizacijo dveh mednarodnih športnih prireditev, in sicer za organizacijo evropskega prvenstva v košarki za ženske v letu 2023 in evropskega mladinskega prvenstva v biljardu v letu 2021. Jaz na promocijo gledam z dveh vidikov. Gre za promocijo samega športa kakor tudi za promocijo države. Od takih prireditev ima korist še gospodarstvo. Ne smemo pa pozabiti, da je taka prireditev zanimiva tudi za otroke in mladostnike, ki spremljajo šport, saj se marsikdo po taki prireditvi začne bolj aktivno ukvarjati s športom. Promocija športa je torej večplastna, zato moramo vanjo še več vlagati.«
Za Slovenijo pogosto pravijo, da je športna velesila, kar ne nazadnje dokazujejo številni uspehi. Kako na slovenski šport in njegovo ureditev gledate vi?
»Zagotovo se strinjam s trditvijo. Glede na število prebivalcev je Slovenija po številu medalj z največjih tekmovanj v vrhu. Prav tako je treba poudariti, da imamo razmeroma dobro razvitih veliko športnih panog. Tako se je na primer slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na svetovno in evropsko prvenstvo, postali smo evropski prvaki v košarki. Vrhunske rezultate dosegamo tudi v drugih panogah. To je posledica sistematičnega dela s športniki, s katerimi delajo vrhunski strokovnjaki z ustreznimi znanji in potrebnimi licencami. Prav tako smo v zadnjem času ogromno vlagali v športno infrastrukturo, kar je predpogoj za vrhunske rezultate.«
Kako pa je z razvojem športa in ustreznostjo infrastrukture v Pomurju?
»V regiji imamo dosti nogometnih društev, tudi infrastruktura je po mojem mnenju dobra. Strokovni svet pa šport spremlja kot celoto. Res je, da je v nekaterih regijah bolj razvit en šport, v drugih spet drug. Radovljica na primer je znana po plavanju, tam imajo bazene, in gotovo bi bilo dobrodošlo, če bi tudi pri nas imeli vsaj en tekmovalni bazen. Sam zagovarjam stališče, da morajo biti vsi športi dostopni vsem, seveda pod določenimi pogoji. Zato bi moralo biti tudi financiranje tako, da bi se ob sorazmerno nizkih stroških staršev otroci lahko ukvarjali s panogo, s katero želijo.«
Poleti naj bi po lanski preložitvi izpeljali evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre. Menite, da lahko glede na peticije za odpoved in zaostrene razmere še enkrat pride do preložitve?
»Upam, da ne. To bi imelo velike finančne in tudi nefinančne posledice. Seveda bodo morali pristojni sprejeti odločitev glede izvedbe omenjenih velikih športnih prireditev. Zagovarjam pa stališče, da se morajo športne prireditve izpeljati pred gledalci oziroma navijači, ob upoštevanju razumnih varnostnih ukrepov. Preprosto zato, ker šport potrebuje navijače in obratno. Kot delegat lahko povem, da nogometna tekma brez gledalcev ni to, kar bi morala biti, ni vzdušja in energije, ki jo potrebuje vsak športni dogodek. Poleg tega s prepovedjo vstopa gledalcev na stadion ne rešimo nič. Gledalci se zbirajo pred stadionom, torej zunaj prireditvenega prostora. Pri tem ne uporabljajo mask, ne razkužujejo si rok, ne upoštevajo varnostne razdalje. To sem pred kratkim doživel na nogometni tekmi Šmartno 1928 – Krško, kjer sem bil delegat. Zunaj igrišča je bilo vsaj sto ljudi, organizator pa pri tem nima možnosti posredovanja. Zato je bolje, da so gledalci na tribuni in jih imamo na neki način pod kontrolo, da je možnost okužbe manjša.«
Kako ocenjujete dosedanje delo strokovnega sveta za šport? Kje vidite rezerve?
»Verjamem, da so dosedanji člani opravili delo po najboljših močeh, za kar se jim tudi zahvaljujem. Želim, da smo operativni in prodorni pri reševanju aktualnih problemov. Zaradi tega bom na naslednji seji predlagal ustanovitev petih delovnih teles, in sicer pravno-administrativnega, strateško-finančnega, za športne prireditve in covid, športno infrastrukturo ter športne dejavnosti. Pričakujem, da bodo tudi člani teh delovnih teles zaznali aktualne probleme v športu in predlagali ustrezne rešitve. Prednost vidim v medsebojni komunikaciji, sodelovanju in obveščanju. Držim se načela skupaj zmoremo več. Prav tako pričakujem podporo resornega ministrstva in vlade.«
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je pred volitvami opozorila na letni program športa in velika nesorazmerja v izplačilih iz državnega proračuna. Kako bi se moralo to urediti?
»V letnem programu športa za leto 2021 so res velika nesorazmerja pri izplačilih javnih sredstev. Tako na primer dobi Smučarska zveza Slovenije okoli 1,5 milijona evrov, Olimpijski komite Slovenije kot krovna organizacija pa 1,2 milijona evrov, kar je neobičajno. Konjeniška zveza Slovenija denimo manj kot 19 tisoč evrov, čeprav vsi vemo, da je konjeništvo izjemno drag šport. Treba je bodisi spremeniti vrednost posameznih kriterijev po pravilniku o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na letni ravni oziroma določiti druge kriterije kot podlago za sofinanciranje. To pa za sabo potegne spremembo zakonodaje, kar zna biti dolgotrajen postopek. Skratka, treba je narediti različne simulacije glede izplačil in na podlagi tega izbrati najboljšo rešitev. Je pa težava, ker naša država namenja za šport manj denarja kot druge države.«
Od leta 2018 ste načelnik Upravne enote Gornja Radgona, več let ste dejavni v nogometu. Kako boste vse te aktivnosti usklajevali?
»Kjer je volja, je tudi moč. Zavedam se svoje odgovornosti pri opravljanju dela načelnika in zaradi funkcije predsednika strokovnega sveta to delo ne bo trpelo. Že do sedaj sem bil dejaven na več področjih in mi je uspevalo uskladiti poklic, delo in prosti čas. Ko veš, da za tabo stoji družina in tudi sodelavci upravne enote, je toliko lažje. Poleg tega veliko pomeni dejstvo, da me te stvari veselijo. Si pa vsak dan vzamem čas za sprehod, okoli deset kilometrov, da se sprostim in naberem energijo.«
Izkušnje iz športa vam bodo vsekakor koristile pri novi funkciji.
»Izkušnje iz nogometa mi bodo gotovo prišle prav, se pa zavedam, da se bom moral še veliko naučiti. V strokovnem svetu imam ob sebi veliko izkušenih strokovnjakov, s katerimi izjemno dobro sodelujem. Postali smo kolegi, pravi tim, kar me navdaja z optimizmom, da bomo združili moči, znanje in izkušnje ter skupaj dosegli dobre rezultate v korist slovenskega športa.«
»V strokovnem svetu imam ob sebi veliko izkušenih strokovnjakov, s katerimi izjemno dobro sodelujem. Postali smo kolegi, pravi tim, kar me navdaja z optimizmom, da bomo združili moči, znanje in izkušnje ter skupaj dosegli dobre rezultate v korist slovenskega športa.«