Koronageneraciji naredili nepopravljivo škodo

Udeleženci so se strinjali, da je izpad organiziranega športa v Sloveniji širši družbeni problem, saj je športna vadba pomembna naložba v zdravje. Pri omejevanju športnih dejavnosti se ne sprašujemo več, ali je nastala škoda, ampak kolikšna je ta škoda. Treba je zaupati slovenskemu športu, ki je zelo strokoven in sposoben izvajati varne športne aktivnosti, tako za mlajše kot starejše. Pandemija novega koronavirusa je poleg različnih omejitev, ki smo jim priča v vsakdanjem življenju, prinesla rigorozno omejitev izvajanja športne dejavnosti na različnih ravneh. V drugem valu epidemije v Sloveniji je organizirana športna dejavnost izdatno omejena predvsem za otroke in mladino.  To večmesečno omejevanje velikega dela organiziranih športnih dejavnosti množici otrok in mladih povzroča negativne posledice. Na to opozarjajo številni strokovnjaki in tudi izsledki raziskav na tem področju.

Ugotovili so, da se je gibalna učinkovitost otrok in mladine zaradi omejitev izrazito zmanjšala, pri otrocih se je zelo povečal delež podkožnega maščevja, zaznan je tudi velik upad interesa otrok za športno dejavnost.   

Športne organizacije so tako kot drugi deli družbe vseskozi odgovorno in aktivno sodelovale pri spoštovanju ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa in tudi brez zadržkov izrazile podporo Vladi Republike Slovenije, ko je bilo treba in so bili sprejeti ukrepi, ki so vsaj v neki obliki omogočili minimalno delovanje športa v Sloveniji. 

Kljub povedanemu je premalo posluha za športno stroko, ki ocenjuje, da obstajajo načini za izvajanje športne aktivnosti na varen način. Urška Potočnik, trenerka plavanja, je poudarila, da bodo posledice dolgoročne in očitne, še posebej je opozorila na povečanje apatije otrok ob odsotnosti vadbe v bazenih. Poudarila je, da v tistih okoljih in skupinah, kjer je bila vadba v bazenih omogočena, ni bilo zaznanih prenosov okužb. 

Matic Vidic, košarkarski trener, je povedal, da so bili treningi iz dvoran  preseljeni pred ekrane, kar bo imelo tudi posledice – predvsem velik osip in vprašanje pripravljenosti otrok, ko se bodo ukrepi sprostili. Sebastijan Piletič, trener gimnastike, je opozoril, da otroci ne vidijo dolgoročnih ciljev v športu. Ni pozabil tudi na klube, ki so obsojeni na propad, saj ne bodo mogli vzgajati vrhunskih športnikov čez pet ali šest let. Sam ne vidi težav v tem, da bi se prilagodili stanju. Najlažje je prepovedati in nič delati. 

Epidemiologinja Nina Pirnat je dejala, da se na NIJZ zavedajo, da je redna telesna aktivnost nujna tako za otroke kot za odrasle. Povedala je, da ima epidemija širše posledice kot zgolj posledice bolezni covid-19. Zato je sproščanje športne dejavnosti še posebej pomembno. Povedala je, da so bila na NIJZ že lani spomladi pripravljena priporočila za varne športne aktivnosti. Pri tem je NIJZ sodeloval tudi z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami. Ocenila je, da so klubi po jesenskem sodelovanju že vzpostavili in posvojili ustrezne ukrepe za varno športno aktivnost. Na NIJZ menijo, da je individualna športna aktivnost na prostem varna, pri selitvi v dvorane pa so potrebne poostrene higienske razmere in predvsem ustrezno prezračevanje. Gregor Jurak s Fakultete za šport je predstavil negativne vplive omejevanja športnih aktivnosti. Čeprav je po naravi optimist, meni, da že lahko govorimo o izgubljeni generaciji, o koronageneraciji, ki smo ji naredili nepopravljivo škodo. Po izsledkih študij, ki so jih opravili na fakulteti, gre za okoli 20 tisoč mladih, ki so izgubljeni za šport, ne samo za vrhunski šport. Na fakulteti ves čas podrobno spremljajo stanje in žal ugotavljajo, da odločevalci ignorirajo športno stroko. »Mi se ne pogovarjamo več o tem, ali bomo ustvarili škodo, ampak kako veliko škodo smo že ustvarili,« je dejal Jurak.

Tudi v Nogometni zvezi Slovenije sledijo protokolom, ki se izvajajo v tujini, je povedal generalni sekretar NZS Martin Koželj. Pripravili so že sedmo različico protokola obvladovanja epidemije na nogometnih dogodkih in prizoriščih. Poudaril je, da lahko z gotovostjo trdi, da je kljub očitkom šport pripravljen in ima vizijo. Predvsem pa se povzroča škoda, ker se je šport preselil v ilegalo, in zato meni, da se z zagonom športnih aktivnosti lahko te izvajajo bolj strukturirano, ozaveščeno in predvsem pod nadzorom. Ena večjih težav po njegovem mnenju je, da šport v Sloveniji sicer ima sogovornika, predlogi in ideje, ki prihajajo iz športa, pa niso slišani in uslišani. 

Matjaž Turel, član medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije, je kritiko usmeril tako na odločevalce kot tudi na športno sfero, saj meni, da so se na vse skupaj prepočasi in medlo odzivali ter tako predlagali in sprejemali ukrepe za šport. Meni, da se del športa dogaja v ilegali in je to težje nadzirati. Športno osebje je odgovorno in se bo v primeru zagona športa na to ustrezno odzvalo. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec je dejal, da je lahko v omejenem obsegu treniralo le deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov. Razmere na terenu so bile po njegovih besedah katastrofalne, posebej prizadeti so mladi. Šport ni težava, ampak rešitev v času pandemije novega koronavirusa, je poudaril. »Od razglasitve epidemije pri nas sredi marca lani je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila, le okrog 7000 športnikov je lahko trenira, nekaj več kot 74 tisoč preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema«, je dejal predsednik slovenskega olimpijskega gibanja na videokonferenčni okrogli mizi OKS. »Poznamo pristope in imamo pripravljene rešitve za odpiranje, vsaka panožna zveza ima pripravljene protokole za delovanje, ampak jih mora nekdo sprejeti. Če zamudimo še tri ali štiri mesece, športnim društvom, kljub naklonjenosti večine županov, kaže zelo slabo«, je pred dnevi poudaril Gabrovec.