Robertina Rožanc, ki je vso osnovno in srednjo šolo trenirala ritmično gimnastiko, je pred nekaj leti ustanovila Športni klub (ŠK) Rubin. Z željo, da bi imeli otroci in mladostniki na desnem bregu Mure možnost udejstvovanja v tem športu. Za ritmično gimnastiko pravi, da je edinstven in težak šport, ki pa je dober tudi za razvijanje predispozicij za številne druge panoge.
Sama se je telovadnih prvin, kot so prevali, kolesa in špage, naučila že pri zgodnjih treh letih. Za gibčnost je hvaležna babici, ki se je ukvarjala z orodno gimnastiko, saj jo je vseskozi motivirala, prav tako mami, nekdanji atletinji. Obe sta ji tudi priskočili na pomoč pri ustanovitvi kluba. Pri štirih letih je družina Robertino vpisala na vadbe. Do konca osnovne šole je bila članica Društva za ritmično gimnastiko Murska Sobota, v srednji pa je trenirala v mariborskem klubu Branik. Aktivno je tekmovala v različnih kategorijah kot posameznica, v dvojicah in tudi v skupinah ter tako pridobila potrebne izkušnje, da je pozneje opravila izobraževanja za trenerko.
Začnejo že zgodaj
V ŠK Rubin je vpisanih okoli 150 deklic in mladostnic. V minulih letih so imeli neko obdobje na treningih tudi fanta. Rubinke, kot si pravijo, so začele trenirati leta 2019, nekaj mesecev pred vsesplošnim zaprtjem zaradi koronavirusa. Takrat je klub štel 135 članic, toda ker nato skoraj dve leti ni deloval, je bilo marsikaj treba zagnati na novo. »Spet smo iskali članice, jih vpisovali. Škoda, ker nam je šlo res dobro,« je spomnila Rožančeva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Več pomurskih šol je bilo evakuiranih, prejele so grožnje z bombo
Po neuradnih informacijah, ki smo jih prejeli v uredništvu, so vzgojno-izobraževalni zavodi po različnih delih države prejeli elektronska sporočila o podtaknjenih bombah v objektih.
Sogovornica je edina trenerka v klubu, poučuje pa v Gornji Radgoni, Svetem Juriju ob Ščavnici, Radencih, Kapeli, Benediktu, Sveti Trojici in Apačah. V Rubinu se ukvarjajo z rekreativno vadbo ritmične gimnastike in tekmovalnim programom, vodijo pa tudi gimnastične urice za vrtce in skupinsko aerobno vadbo za odrasle.
Mi smo mlade ritmičarke obiskali na vadbi v telovadnici na Kapeli. Zbrana so bila dekleta različnih starosti in vsaki so vadbe prilagojene. Kdaj je primeren čas za vpis k vadbi, je po besedah Robertine Rožanc odvisno od posameznika. »Marsikdo je bil uspešen že pri četrtem letu, v glavnem pa spodbujam k vpisu pri petih ali šestih letih, ko gredo otroci v šolo in so že nekoliko samostojni.«
Pet rekvizitov
Splošna praksa je taka, da najprej začnejo delati v skupinah. Tako se naučijo sodelovanja in timskega dela. V poznejših letih tekmujejo tudi kot posameznice in v parih. »Najprej se učimo osnov dela s telesom, ko ga obvladamo, pa h gibanju dodajamo še rekvizite. Najprej mora biti ritmičarka dovolj močna in mora obvladati svoje telo, da lahko obvlada še rekvizit,« je opisala. Vsako dekle spozna vse rekvizite, to so žoge, obroč, kiji, trak in kolebnica.
Rožančeva v ritmični gimnastiki poleg vsestranskosti, obvladovanju ravnotežja in koordinacije ter gibčnosti vidi še eno prednost. Ritmičarke razvijajo tudi močno miselnost. »Dekleta si morajo zapomniti koreografijo, se znati orientirati v prostoru, obvladati rekvizit. Naš šport razvija tudi kreativnost in pozitivno vpliva na spomin. Splošno znano pa je še, da so to po navadi dobre učenke,« je poudarila.
Sogovornica opaža, da so klubi, v katerih se trenira ritmična gimnastika, po državi kar razširjeni. V Sloveniji sta v enem letu navadno dve prvenstveni tekmi, na katerih se lahko tekmovalke uvrstijo na državno tekmovanje, udeležujejo pa se tudi mednarodnih tekem. Na teh je drugačna konkurenca in drugačni sodniki, poudari. »Ritmična gimnastika cenovno ni najbolj dostopen šport, zato damo pogosto staršem možnost, da se odločijo glede udeležbe na tekmah v tujini,« pravi.
Po dragem kamnu
V ŠK Rubin so včlanjene tudi mladinke Pia Vrbnjak, Alina Balažic in Tijana Rožanc. Trenirajo različno dolgo, od šest do devet let, do ritmične gimnastike pa čutijo veliko veselja in naklonjenosti. Pomemben dejavnik se jim zdi tudi druženje. »Vsako leto treniramo več in naš napredek je viden tudi na tekmah,« so v en glas zatrdile. Njihova želja pa je, da na naslednji državni tekmi dosežejo čim boljši uspeh.
Vsa včlanjena dekleta se vsako leto družinam in javnosti predstavijo na božičnem in zaključnem nastopu. Zadnje tri so izvedli na Kapeli, pred tem so nastopali v Radencih. Ritmičarke na vseh nastopih sijejo, saj je poudarek tudi na urejenosti. Treba je speti lase, nadeti lepe drese, manjkati ne sme niti nasmešek na obrazih. »Pravilniki so jasni in da tekmovalkam na tekmah vse to ustreza, je treba te stvari na treningih vzdrževati,« pravi Rožančeva.
ŠK Rubin nosi ime po dragem kamnu, saj je bila želja Robertine, da jih spremlja nekaj lepega in bleščečega, obenem pa je z njenim imenom in priimkom skupna tudi začetnica. Njeni cilji za prihodnost so, da klub pridobi sodnico, da s tekmovalkami dosegajo dobre uvrstitve in napredujejo. »Cilji morajo biti visoki že zaradi motivacije,« poudari. Prav tako si želi, da bi v klubu delovala še kakšna trenerka. »Na to bom morala še čakati, da mladinke odrastejo in opravijo izpite ter seveda izkažejo željo za delo z otroki,« je dejala in pri tem optimistično zrla v svoje varovanke.