Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Zaključna slovesnost 24. zimskih olimpijskih iger pod naslovom 'En svet, ena družina' se je začela s spustom velike snežinke nad stadion Ptičje gnezdo, okoli nje se je nato izrisal kitajski vozel, ki simbolizira povezanost Kitajske s svetom. Vrhunec je bilo vkorakanje športnikov vseh 91 držav udeleženk iger na stadion, slovensko zastavo je nosila smučarska tekačica Anita Klemenčič.
Športniki so se sredi stadiona zbrali pred tribunami, na katerih je bilo zaradi pandemije covida-19 lahko le omejeno število gledalcev. Med njimi je bil tako kot že na otvoritvi pred dobrima dvema tednoma kitajski predsednik Xi Jinping, so se pa zaradi obtožb Kitajske o kršenju človekovih pravic za diplomatski bojkot odločile številne zahodne države. Pripravili so pregled nekaterih najbolj vznemirljivih trenutkov preteklih 16 dni olimpijskih tekmovanj, se zahvalili prostovoljcem ter podelili že zadnje komplete medalj. Skupaj je v Pekingu medalje osvojilo 29 držav, med njimi Slovenija sedem.
Spustili so olimpijsko zastavo ter jo predali županoma severnoitalijanskih mest Milano in Cortina d'Ampezzo, Giuseppeju Sali in Gianpietru Ghedini. Bach je dejal, da so bile igre izjemne, prizorišča veličastna, organizacija pa odlična. "Z resnično izjemnimi zimskimi olimpijskimi igrami Peking 2022 pozdravljamo Kitajsko kot državo zimskih športov," je dejal. V Pekingu se sicer še ne poslavljajo povsem od športnikov. Od 4. do 13. marca se bodo namreč v mestu merili še športniki invalidi na paraolimpijskih igrah.
Slovenski športniki so na zimskih olimpijskih igrah osvojili sedem odličij, kar Slovenijo med 29 državami, ki so osvojile vsaj eno medaljo, uvršča na drugo mesto po uspešnosti glede na število prebivalcev. Na prvem mestu je Norveška, na tretjem je Avstrija.
Norvežani so v Pekingu osvojili 37 medalj, od tega 16 zlatih, osem srebrnih in 13 bronastih. Vsak po pet sta jih kot najuspešnejša prispevala biatlonca Johannes Thingnes Boe in Marte Olsbu Roeiseland, po štiri sta dodala biatlonec Tarjei Boe in smučarski tekač Johannes Klaebo.
Norveška, ki je bila na prejšnjih igrah leta 2018 v Pyeongchangu druga po številu osvojenih medalj glede na število prebivalcev, tokrat vrh lestvice zaseda z enim odličjem na 146.520 prebivalcev.
Sedem medalj za Slovenijo pomeni eno na 296.991 prebivalcev. Osvojili so jih smučarski skakalki Urša Bogataj in Nika Križnar, mešana skakalna reprezentanca, v kateri sta bila poleg Bogatajeve in Križnarjeve še Peter Prevc in Timi Zajc, skakalci na ekipni tekmi v postavi Peter in Cene Prevc, Zajc in Lovro Kos, deskarja Tim Mastnak in Gloria Kotnik ter alpski smučar Žan Kranjec.
Avstrija na tretjem mestu sledi z eno medaljo na 500.355 prebivalcev. Njeni športniki so domov odšli z 18 medaljami. Največ jih je prispeval alpski smučar Johannes Strolz, in sicer tri.
Skupaj je na igrah na Kitajskem sodelovalo 2871 športnikov iz 91 držav.