Prekmurje republika. Skladba zasedbe Stekli psi je pred tekmami Mure doma postala že takšna stalnica kot himna črno-belih. Resnici na ljubo je pravilen naslov pesmi 1919, Prekmurje RAPublika in se v precejšnji meri nanaša na glasbeno zvrst, a je v njej tudi veliko lokalpatriotizma, zato fantje najbrž ne bodo zamerili, če si naslov priredimo nekoliko po svoje. Sicer pa je to tudi standardno navijanje na tekmah Mure, ko so na stadionu gledalci. »Murska!« se zaderejo navijači na severni tribuni. »Sobota!« jim odgovorijo na južni. »Prekmurje!« – s severa, »Republika!« – z juga. »Murska – Sobota, Prekmurje – Republika!«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Po pokalnem finalu imajo navijači Mure še večjo pravico do takšnega skandiranja kot prej. Nogomet v Prekmurju je samosvoja cona, kakršne ni nikjer drugje v Sloveniji. Tukaj se ta šport igra z največjo strastjo. Kako smešne in patetične se sedaj zdijo pritožbe trenerja Kalcerja iz Radomelj Oskarja Drobneta po žrebu polfinalnih parov zaradi odločitve Nogometne zveze Slovenije, da se bo finale igral v soboški Fazaneriji. To je bilo seveda še pred epidemijo koronavirusa. Drobne se je pritoževal, da zveza favorizira prekmurski moštvi in dela vse, da ti tudi prideta v finale. Ko je potem po epidemiji NZS spremenila odločitev in določila, da se bosta že polfinalni tekmi odigrali na Brdu, je Drobne zadovoljno kimal: »To pa je zdaj bolj pošteno. Zdaj imamo tudi mi in Aluminij enakopravne možnosti, da pridemo v finale.« In kaj mu je to pomagalo? Na koncu je bilo vse tako, kot da bi bilo v Fazaneriji. Mura je odpihnila Aluminij, sam pa s svojim moštvom ni premagal Nafte, ki je večji del tekme igrala z dvema igralcema manj.
Tisto, česar se Drobne ni zavedal, je, da se v Prekmurju igra nogomet z znanjem, srcem in bojevitostjo. Morda smo z izrazom »prekmurski« celo malce krivični do preostalega Pomurja, saj imajo črno-beli na primer zelo strastne navijače tudi na desnem bregu reke Mure, ki tako s svojim imenom povezuje oba dela. Povsem odkrito pa lahko povemo, da si pokalno lovoriko od vseh krajev res najbolj zasluži Murska Sobota. To vsakodnevno potrjujejo številni črno-beli transparenti, zastave, šali, napisi in majice, ki jih lahko opazimo na vseh mogočih krajih in predmetih. Tukaj visijo zastave, šali in plakati v znak podpore Muri celo pred frizerskimi saloni. Kje drugje bi bilo še kaj takega možno? In ne pozabimo najpomembnejšega: Mura gre s svojim mestom spet v Evropo.