Najbrž je malo znan podatek, da je avtor že skoraj ponarodele Murine navijaške pesmi Od Diane pa do Grleca Tomo Köleš, novinar Vestnika. Köleš je tudi tisti, ki je okoli sebe zbral Saša Fluherja, Zorana Krstina, Vlada Pejčića, Gorazda Zadravca in druge, da so 1. septembra 1991 na tekmi med Muro in Potrošnikom Beltinci prvič v zgodovini kluba za Muro navijali kot organizirana navijaška skupina. »Šlo je za prvo tekmovanje po osamosvojitvi Slovenije. V prvi ligi je nastopalo kar 21 klubov, tudi taki, kot so Elektroelement Zagorje, Steklar, Medvode, Liqui Moly Svoboda, Izola Belveder … Tekma s Potrošnikom je bila odigrana v 4. krogu,« razlaga Köleš. Takrat je na Hrvaškem divjala vojna in na televiziji so objavili nevarnost letalskega napada na Čakovec. »Kar malo sem se ustrašil, kaj pa če zaradi tega ne bo tekme.«
Ekipi predlagal Kotiček za navijače
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Alzheimerjeva bolezen: Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni.
Strah je bil povsem odveč, na tekmi so pri danes že nekdanjih slačilnicah na vzhodu stadiona izobesili transparent z napisom Destroyes. »Imena se je domislil moj sošolec Dario Vrdjuka. Ko sem ga predstavil 'mojim', nam je bilo takoj všeč. Ni bilo toliko v smislu uničevalcev, ampak je pomenilo bolj rušilci, v smislu vojaških ladij, to je rušilcev.« Na tekmi, ki jo je Mura dobila s 5 : 1, dva zadetka je dosegel Marinko Šarkezi, igra Mure pa se je takrat vrtela okoli trojice Kukić - Prekazi - Vicković, so člani skupine Destroyes prvič zapeli pesem Od Diane pa do Grleca. »Melodija je že od vsega začetka enaka kot pri pesmi Od Vardara pa do Triglava.« Köleš se še spomni, da so pred tekmo s Potrošnikom šli v cerkev in molili za zmago. »Očitno je pomagalo,« v smehu pravi eden od začetnikov organiziranega navijanja za Muro.
Po srečanju, ki si ga je ogledalo 3000 ljudi, je precej navijačev steklo na nogometno zelenico, da bi se veselilo z nogometaši. »Padle so ideje, da bi podobno navijanje lahko izvedli na vsaki tekmi. Takrat se je pojavilo tudi ime Black Gringos. Destroyersi se s tem imenom nismo strinjali, saj je bila ta beseda povezana z Mehičani oziroma Afroameričani, ki z Mursko Soboto niso imeli prav veliko zveze,« pravi Köleš, ki je bil takrat močno vpet v nogometno in navijaško dogajanje. Ko je njegov sošolec s fakultete Goran Obrez prevzel vajeti takrat še tednika Ekipa, mu je predlagal, da bi v časopisu imeli rubriko Kotiček za navijače. To se je res zgodilo, še pove Köleš in doda, da je bilo v tem kotičku celo zapisano, da se je navijaška skupina Destroyes odločila za samoukinitev. Köleš je nato nekaj časa na gostovanja hodil s skupino Black Gringos.
Imeli so le šport, klub in tekme
Pobudnik imena Black Gringos je bil Štefan Huber Štefko. »Gledal sem kavbojski film, ko se je v njem pojavila beseda gringo, s katero so Mehičani označevali prišleke. Ker sem se tudi sam počutil kot prišlek, ko sem šel v Maribor ali Ljubljano, se mi je ime zdelo prikladno za skupino. Z njim pa so se strinjali še drugi.« Ob Hubru sta Gringose vodila še Jože Šipoš in Vito Horvat, septembra 1992 je vodenje skupine prevzel Aleš Ščančar. V veliko oporo sta mu bila starša, mati je recimo šivala jakne in transparente, oče pa je bil vzdrževalec na stadionu. »Takrat so nas družili le šport, klub in tekme. Imeli smo tudi po 400 članov,« pove Ščančar, ki so mu med drugim pomagali Štefan Barber, Damir Preininger, Zvonko Žekš … Pod njegovim vodstvom je navijanje postalo že zelo resno, nosili so svoje navijaške jakne, uporabljali bobne, kupovali so pirotehniko …
Ščančar se je prek Kotička za navijače povezal z Acem iz navijaške skupine Ribari iz Izole, ki jim je priskrbel prve bakle, do dimnih bomb so prišli v vojašnici Murska Sobota. Kako, naj ostane skrivnost. »Takrat so bili še drugi časi, policisti te niso takoj popisali, če si prižgal pirotehnično sredstvo. Imeli so druge metode. V Maribor so nas na stadion pripeljali vedno s 15-minutno zamudo, Črni les pa je bil postojanka, kjer so nas pregledali drugega za drugim,« se spominja Ščančar. Navijanja in navijaških napevov so se učili tudi s pomočjo posnetkov z VHS-kaset. Refreni so pogosto nastajali na poti na gostovanja, kot je bil Kadar Mura ti igraš. Včasih pa sta se Ščančar in Mimi Šarčević ob pivu kar sama domislila kakšnega napeva. Sodelovanje s klubom je bilo dobro, ta jim je tudi plačeval stroške avtobusa na gostovanjih. Na teh nikoli niso iskali konfliktov. Če so jih drugi navijači napadli, pa so se seveda branili. Black Gringos so se pod Ščančarjevim vodstvom preselili na severno tribuno stadiona Fazanerija, kjer so še danes.
Vse drugo je zgodovina. Navijaška skupina Black Gringos bo septembra praznovala triintridesetletnico delovanja. »Kadar Mura ti igraš, to je pravi praznik naš!«