Ko je v času igranja za NK Maribor Žan Kolmanič izvedel za ponudbo iz ZDA, so bile njegove prve besede: »Kdaj grem?« Odigral je še evropsko prvenstvo do 21 let in se komaj polnoleten odpravil čez lužo. Sezono je z Austinom zaključil na predzadnjem mestu zahodnega dela tekmovanja. Nekdanji član Maribora pa je opozoril nase in z zeleno-črnimi sklenil pogodbo do leta 2024. Vijoličasti so ob tem zapisali, da za njih to pomeni donosen prestop. V ZDA je 21-letni Kolmanič zbral 30 nastopov (23-krat je bil član začetne enajsterice) ter prispeval štiri asistence, kar mu na klubski lestvici omogoča delitev tretjega mesta. Statistika beleži 41 neposrednih podaj bočnega branilca v napadalnih akcijah, kar ga uvršča na peto mesto med branilci v ligi. Po odvzetih žogah je tretji najuspešnejši pri Austinu. Član slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu do 21 let marca v Sloveniji in na Madžarskem je jeseni dobil tudi prvo vabilo v člansko izbrano vrsto. Pred tedni je prispel v Slovenijo, kjer se pripravlja na januarsko vrnitev čez lužo. Srečali smo se na terasi hotela City v Mariboru.
Kluba sta pred kratkim objavila uradno vest o prestopu in dolgoročni pogodbi z Austinom. Predstavite nam ozadje dogajanja.
»Že lani decembra sem vedel, da me spremljajo, da se klub iz Teksasa zanima zame. Sledila so pogajanja z agentom, tudi jaz sem moral pokazati željo, in marca je bil sklenjen dogovor. Počakati smo morali, da so urejeni vsi papirji, zato sem ostal na evropskem prvenstvu do 21 let. V klubu so iskali nogometaše, ki želijo igrati. Kar hitro sem dobil priložnost. Najprej na prvih dveh tekmah naj ne bi igral, a se je soigralec v drugem krogu poškodoval, in hitro sem bil vržen v vodo.«
Zakaj je bila dolgoročna pogodba uradno podpisana zdaj? Imajo tudi ekipe v ameriški profesionalni nogometni ligi (Major League Soccer) salary cap – omejitev pri plačah?
»Če povem po pravici, še jaz ne vem natančno, kako stvari potekajo in koliko lahko klub porabi. MLS seveda postavlja omejitve, da bi bila liga čim bolj izenačena. Če bi se gledali le vložki lastnikov, bi bile razlike prevelike, eni bi imeli zvezde, drugi pa le povprečne igralce. Vsaka ekipa ima lahko tri igralce, ki so bolje plačani od ostalih, gre za tako imenovane 'designated players'. Zato sem bil jaz do decembra na posoji iz Maribora. Zdaj je sledil uradni prestop.«
Ste torej že vedeli, da boste ostali v ZDA?
»Po koncu sezone smo imeli skupni sestanek, dan za tem sledijo še individualni sestanki s trenerjem in športnim direktorjem. Povedo ti, kaj so videli oni, kaj je bilo dobro in kaj slabo, igralec pa lahko pove, kako je sezono videl sam. Takrat sem izvedel, da bom zagotovo ostal. Je pa bil dogovor že prej sklenjen tako, da bi ostal. Nelogično bi bilo, da bi bil le posojen v ZDA, če smo se tukaj z Mariborom borili za naslov prvaka. Seveda pa sem se moral dokazati, da sem lahko dobil dolgoročno pogodbo. Klub je na novo v prvi ligi, radi bi postali prepoznavni in stabilni.«
Po statističnih podatkih ste med uspešnejšimi nogometaši v ekipi, v nekaterih kategorijah tudi v ligi.
»Statistike nisem spremljal in je ne poznam tako podrobno. A s svojo prvo sezono sem lahko zadovoljen. Z rezultati ekipe nisem tako zadovoljen, glede na prikazano igro bi lahko dosegli več.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Sistema tekmovanja ste se navadili?
»Je drugače, ko ne moreš izpasti iz lige in ko se deliš na vzhod in zahod. Se je pač treba navaditi. Če deluje v drugih športih, zakaj ne bi v nogometu.«
Kakšno je življenje v Teksasu?
»Takoj, ko sem prišel v Austin, so mi rezervirali sobo v hotelu. Tam sem imel individualne treninge s trenerjem, da nisem bil v stiku z igralci. Moral sem opraviti preglede in vse drugo. Sledilo je privajanje na mesto. V klubu so mi pomagali z iskanjem avta in stanovanja, vedno so mi šli na roko, vse je bilo urejeno. Prvi teden, ko sem bil še v karanteni, sem spoznal Slovenko, ki je tam poročena in ima dva otroka. Povezali smo se z njeno družino in tamkajšnjo sosesko. Ti ljudje so bili v velikem pričakovanju igranja Austina v MLS. Za njih je bilo 'noro', da v klub prihaja prav Slovenec. Ta Slovenka mi je razkazala sosesko in mesto. Ko sem se pridružil ekipi, sem se hitro vklopil. Jezik ni bil problem, stanovanje imam v bližini še desetih soigralcev. Težav nisem imel.«
Čeprav klub nima tradicije, so tekme lepo obiskane.
»Klub so ustanovili pred štirimi leti. Pripravljali so se na igranje v MLS. Ko sem prišel, so bile po mestu in lokalih izobešene zastave, ljudje so nestrpno čakali na nogometno dogajanje v mestu. Vzdušje na tekmah je drugačno kot pri nas. Stadioni so polni. Gre za 'navadno' navijanje, v Evropi smo navajeni, da se navijaški skupini zmerjata, tam tega ni. Imajo svoje pesmi, slišiš tudi trobente pa bobne in še kaj.«
V ameriški ligi so igrali Aljaž Ivačić, Andraž Struna in Robert Berić. Ste navezali stike z njimi?
»Z Aljažem Ivačićem sem veliko komuniciral, ker imava istega agenta. Tudi Struno sem poklical, ker sem imel podobne težave kot on, saj so mi ukradli potni list. Pogovarjala sva se, kako je zadeve rešil on, pomagal mi je. Ko sem dobil vpoklic reprezentance, so se javili. Z Ivačićevim Portlandom smo igrali trikrat, dan pred tekmo ali dva sva se družila.«
Pri enaindvajsetih ste odšli od doma. Za nogometaša to ni nič nenavadnega, toda vi ste se podali na drug kontinent. Kako so to sprejeli domači?
»Ko sem začel v Mariboru redno igrati, smo se vsi zavedali, da je slovenska liga nivo, ki ima svoje omejitve. Nogometaš pa je za tujino zanimiv do določene starosti. Moj cilj je bil, da skušam čim dlje v vijoličastem igrati dobro in stalno. Ponudbe so prišle zelo hitro, a je za njih vedel le agent, dokler ni bila ponudba konkretna in resna. Ni mi hotel mešati glave s tem. Družina in prijatelji so mi bili v oporo, saj je prišla dobra ponudba. Zaupanje pa sem moral upravičiti. Mama pa je bila žalostna, ja.« (smeh)
Zastopa vas Rabona Sports, ki ima med svojimi klienti kar nekaj nogometašev, ki igrate v ZDA.
»Podrobnosti ne poznam. Verjetno poznajo tam določene ljudi in so v preteklosti že opravili uspešne prestope. Očitno imajo zaupanje, s podrobnostmi pa se ne ukvarjam.«
V Mariboru v zadnjih dveh letih mladi nogometaši prej dobijo priložnost kot v preteklosti. So vas po vašem odhodu v tujino nekdanji soigralci kaj povprašali, kako vam gre in kako je prišlo do prestopa?
»Seveda. Danes ni težko vzpostaviti stika prek različnih aplikacij. Na začetku je bilo tega veliko, spraševali so me, kako je klub organiziran, kakšno je življenje in podobno. Z veliko soigralci sem bil v stiku, tudi zdaj sem, ko sem se vrnil in imam več časa.«
Nino Žugelj je objavil fotografijo, ko ste mu podarili svoj dres iz Austina. Na začetku te sezone je odlično izkoriščal priložnosti, ki jih je dobil.
»Z Ninom se odlično razumeva. Vesel sem, da je dobil priložnost. Če si nekdo zasluži priložnost, leta niso merilo. Na igrišču moraš pokazati, kaj znaš.«
Vijoličasti so novo sezono začeli zelo slabo, v drugi četrtini pa so z odlično serijo prišli na mesta, kjer jih pričakujejo navijači.
»Zaradi menjave generacij bo trajalo, da bodo rezultati znova stabilni. Veseli me, da so ujeli pozitivni niz, da so v obrambi kar nekaj tekem zapored zadržali ničlo. V načrtu sem imel, da si pogledam zadnje prvenstvene tekme v tem letu. Ko se bo s Švedskega vrnil Aljoša Matko, si bova kakšno tekmo ogledala skupaj, tako sva se dogovorila.«
So vam v Austinu pripravili program domačih priprav na novo sezono? Kaj lahko počnete in česa ne smete?
»Po končani sezoni so trije tedni za aktivno regeneracijo, da se ne zapustiš, med to sodijo sprehodi in kolesarjenje. Decembra bom v Ljubljani individualno treniral. Povezal sem se z osebnimi trenerji, s katerimi sem v preteklosti že sodeloval. Oni bodo v stiku s trenerji v Austinu, ki bodo povedali, kaj moram popraviti, okrepiti in kako se čim bolje pripraviti, da se bom v ZDA vrnil dobro fizično pripravljen.«
Odhod v tujino je tudi za vas pomenil večji zaslužek. V nasprotju z nekaterimi evropskimi tekmovanji je podatek o vaši plači dostopen na spletu, podobno kot za druge športe v ZDA. Ste se odločili za kakšnega svetovalca, investicijo?
»Vzgojen sem tako, da mi denar ne meša glave. Tako je bilo pri prvi pogodbi za Maribor kot tudi sedaj. Vedno očeta vprašam za nasvet. Ne zapravljam visokih vsot denarja. Glede investicij sem se že pogovarjal z nekaj ljudmi, tako o nepremičninah kot o kriptovalutah, a večjih odločitev nisem sprejel, moram še premisliti in se nato odločiti. Nisem pa v Austinu varčeval pri tem, kje in kako udobno bom živel, tudi glede hrane sem pazljiv in si privoščim najbolj kakovostno, ker je to za športnike pomembno. Privoščil sem si tudi boljši avto, kot sem ga imel doma. Izbiram tako, da mi je v življenju udobneje.«
Poznate ozadje razhoda Roberta Berića in Chicaga?
»Podrobnosti ne poznam, vest me je zelo presenetila. Chicago se je razšel s kar devetimi igralci, to se je zgodilo dve tekmi pred koncem. Nisem še dovolj dolgo v ZDA, da bi razumel vse dogajanje tam.«
Pred meseci ste bili vpoklicani v člansko reprezentanco. S tem so se na družbenih omrežjih pohvalili tudi vaši delodajalci.
»Veliko mi je pomenil vpoklic, vsak nogometaš želi igrati za svojo reprezentanco. To je dokaz, da spremljajo tudi nogometaše na drugi strani sveta. Potovanje ti sicer vzame en dan, kar ni nujno dobro. Tudi za zadnji zbor sem prejel vabilo. Ker pa smo imeli na dan zbora še zadnjo tekmo, so se na NZS odločili, da ne bom zraven, kar je ljudi v klubu presenetilo. Mislim, da to letenje ni problem, saj smo igralci v MLS navajeni, da vseskozi letimo. Sem pa vesel, da me spremljajo. Tudi klub je bil ponosen na vpoklic, saj sem bil prvi član ekipe, ki je bil vpoklican v reprezentanco. Želijo si, da bi bil standardni član reprezentance.«
Kakšna je razlika med slovensko prvo ligo in MLS?
»Vedel sem, da je ameriška liga zelo fizično naporna, a dokler tega ne doživiš, si težko predstavljaš. Z vsemi poleti in potovanji, časovnimi in višinskimi razlikami je bilo na začetku kar zahtevno. Ko se tekma razživi, je veliko tempa, teče se gor in dol. Kdor je bolje pripravljen, mu je v MLS lažje. Predvsem tempa je v ZDA več.«
Kaj bo naslednji korak v vaši karieri?
»Dolgoročno je cilj, da se vrnem v Evropo v še močnejšo ligo od MLS. Rad bi igral v ligi prvakov. Ne obremenjujem se preveč glede tega, rad bi napredoval. Če se bom dokazal, bo zagotovo prišla tudi kakšna nova ponudba. Takoj po novem letu se vrnem v Austin, konec februarja pa nas čaka prva tekma. V naslednji sezoni bi radi prišli v končnico, ker je tam vse mogoče.«
