Muraši so v končnici prvega dela prvenstva popravili (slab) okus, vendar to ne spreminja spoznanja, da jesen niti po naključju ni bila takšna, kot so si v Fazaneriji želeli. Lestvica prvih polčasov, na kateri so črno-beli na drugem mestu, sicer razkriva, da ekipa premore kakovost, ki bi lahko omogočala tudi uresničitev ambicioznejših ciljev, a zato razpredelnica drugih 45 minut, na kateri so Prekmurci predzadnji, kar kriči po tem, da je nekaj hudo narobe. Največ povedanega in napisanega je bilo o (pre)slabi telesni pripravljenosti oziroma o tem, da poleti niso bili postavljeni dobri temelji, kar je navsezadnje privedlo tudi do zamenjave na trenerski klopi. Iskanje pravšnjega ravnovesja je torej ključna naloga do nadaljevanja bojev za točke. Navijači hkrati upajo, da bi utegnili k temu prispevati še določeni premiki v igralski zasedbi …
Šokiralo jih je
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tomi Horvat priigral Sturmu pokalno trofejo!
Junak graškega Sturma je bil spet nogometaš iz Turnišča, ki je v finalu avstrijskega pokala na dvoboju z Rapidom izdatno pomagal svoji ekipi do zmage z 2 : 1 z zadetkom in asistenco za gol.
Že začetek sezone je bil klavrn. Ne (samo) zato, ker je Mura v uvodnem krogu (22. julija) v domačem dvoboju z Domžalami ostala brez točk, povrhu po vodstvu z 2:0. To je bil boleč udarec, v še večji meri je bil huda poškodba Kaia Cipota v končnici prvega polčasa, ki je nedvomno vplivala na razplet premiere. Soigralci so bili v drugem delu pod vtisom nesreče, ki je doletela 22-letnega branilca, kar so dvakratni prvaki znali unovčiti. Njegova odsotnost je nedvomno vplivala tudi na podobo moštva v nadaljevanju prvenstva. Kai Cipot je začel prevzemati eno od glavnih vlog, po preobrazbi iz napadalca v štoperja je igral vse bolje. Pričakovanja so bila velika, za njim so se začeli ozirati ogledniki marsikaterega evropskega kluba, toda strgana zadnja loža desne noge je vse zaustavila. Takoj je bilo jasno, da se mu je pripetilo nekaj hudega, poznejša diagnoza je to potrdila. Soboški up je moral na zahtevno operacijo, pesimistične napovedi pa so govorile, da bo prisilni počitek morda trajal tudi eno leto.
Za zdaj brez sprintov in močnih udarcev
A trenutno stanje je na srečo bolj obetavno. Veliko bolj obetavno, okrevanje poteka po željah igralca, danes od poškodbe mineva natanko pet mesecev. »Najpomembnejše je gotovo spoznanje, da je bila operacija uspešna. Pred kratkim sem bil na še enem v nizu pregledov, po katerem imam razloge za zadovoljstvo. Kaže, da je vse tako, kot mora biti. Dobil sem dovoljenje zdravnikov, da bom po šestih mesecih okrevanja lahko začel vaditi na polno. Še pred tem bom opravil izokinetično testiranje, ki ocenjuje silo, zmogljivost in vzdržljivost različnih mišičnih skupin, in seveda verjamem, da ne bo kakšnih zapletov. V uvodnih 10 dneh priprav bržčas še ne bom delal z ekipo. Postopoma bom stopnjeval obremenitve, ampak potem naj bi se kmalu pridružil soigralcem. Moja želja, moj cilj je, da bi 10. februarja, ko se bo začel drugi del prvenstva, lahko igral. Do zdaj nisem imel nikakršnih problemov, ne čutim bolečin in res srčno upam, da bo tako ostalo,« je z opaznim optimizmom v glasu dejal Kai Cipot.
Medtem ko so preostali varovanci Vladimirja Vermezovića na oddihu, je sam v teh dneh nadvse dejaven. »Z našim kondicijskim trenerjem vsakodnevno vadim. Vseskozi bom v pogonu z namenom, da bi bil čim prej spet na želeni ravni. Stvari se izboljšujejo. Za zdaj še nisem začel sprintati in tudi močni udarci na vrata še niso priporočljivi. S podajami nimam preglavic, tudi tek je iz dneva v dan bolj intenziven,« razkriva otrok Mure. Njegove besede bodo navijače gotovo navdušile ...