Prvenstvo v prvi slovenski ženski nogometni ligi se je odvilo po pričakovanju, čaka nas samo še zadnje dejanje. Ne Olimpija ne Nona Pomurje Beltinci si razen na medsebojnih obračunih nista privoščili spodrsljaja, zato imata po predzadnjem krogu enako število točk (57) in se bosta v zadnjem krogu pomerili za naslov državnega prvaka, ki prinaša tudi uvrstitev v evropsko tekmovanje. Ljubljančanke so si pred kratkim že nadele pokalno krono, v boju za naslov prvaka pa imajo prednost Pomurke, saj bi jim bil dovolj že neodločen izid. Na prvi medsebojni tekmi v Ljubljani so zmagale z 2 : 0, na drugi v Bratoncih pa izgubile z 0 : 1. A pred odločilnim derbijem v pomurskem klubu vlada zmagovita miselnost.
V očeh igralk vidi željo po prvem mestu
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Točka bi bila res že dovolj, vendar mi ne bomo igrali na remi, ampak zmago. Po mojem mnenju bi morali doseči najmanj dva zadetka, da si zagotovimo neodločen izid ali zmago. Naš pristop in motivacija bosta vsekakor naravnana na to, da bomo skušali osvojiti vse tri točke,« pravi trener Zlatko Gabor. Da bi dobil boljši vtis o igri nasprotnic, si je ogledal tekmo finala pokala Slovenije, na kateri je Olimpija premagala Ljubljano z 1 : 0. »Nogometašinje Olimpije niso bile na pričakovani ravni, se je pa videlo, da imajo kakovost. Odigrale so taktično zelo dobro in zrelo, bilo je težje, kot so pričakovale, ampak pozna se, da lahko s svojo kakovostjo osvojijo vse,« pravi.
Tekme Pomurja in Olimpije slovijo kot zelo ostre in vročekrvne, vendar Gaborja to ne moti. »Komaj spoznavam Ženski nogometni klub Pomurje in njegove igralke in moram povedati, da nas nič ne more ustaviti na poti do prvega mesta, če bomo verjeli in ne bomo odnehali. Veliko željo po zmagi poudarjamo na treningih in v pogovorih, in ko vidim v očeh naših igralk, da želijo zmagati in biti prve, vem, da bomo s trudom ta cilj dosegli.
Gabor je doslej vodil ekipo iz Beltinec le na štirih tekmah, saj je trenersko funkcijo prevzel pred koncem prvenstva. »Bilo je naporno. Dve leti sem bil zunaj nogometa zaradi operacije ramena. Praktično sem padel v to stanje, vendar moram reči, da sem takoj spoznal, da je Pomurje klub s tradicijo, zato v skladu s tem ravnam tudi na treningih in tekmah, se pravi profesionalno. Prvič doslej treniram ženske in opažam, da so bolj pridne kot moški. Seveda so nekatere pomanjkljivosti, vendar jih skušamo odpraviti. Tako da sem zadovoljen s prikazanim in ne dvomim, da bodo naše igralke pokazale svoj maksimum na zadnji tekmi.«
Derbi ne bo potekal v Bratoncih, ampak v beltinskem športnem parku. »Naša želja je bila, da bi odločilno srečanje odigrali v Beltincih, še posebej zato, ker je tam igrišče večje. Pomemben pa je tudi psihološki dejavnik, saj je naša ekipa v tej sezoni v Bratoncih z Olimpijo izgubila pokalno tekmo s 3 : 5 in dvoboj v prvenstvu z 0 : 1. Tako da smo morali nekaj spremeniti in malce presenetiti ljubljanske igralke.«
Če Pomurke dosežejo prvo mesto, jih ponovno čaka igranje v Evropi. »Gre za veliko tekmovanje, še posebej za klub, kot je ŽNK Pomurje, ki ima ravno tako tradicijo in izkušnje igranja evropskih tekem. Če bi se prebili iz skupinskega dela, bi bil zadovoljen. Ampak to se mi zdi še tako daleč, da nočem govoriti na pamet. Kot sem že omenil, komaj spoznavam stvari v ženskem nogometu in je zame vse novo. Dejstvo pa je, da močno verjamem v naše igralke.«
Ena od glavnih moči na zelenici je s 45 zadetki prva strelka ekipe Špela Kolbl. »Naša motivacija je skozi celotno sezono ista. Naš cilj je, da zasedemo prvo mesto in da premagamo vse ekipe v ligi. Dvoboj z Olimpijo je vedno posebna in energična tekma. To je največji derbi v Sloveniji in tu vedno pustimo srce na igrišču in tudi tokrat bo tako. Veselimo se že tega srečanja in komaj čakamo, da stopimo na zelenico. Z nekdanjimi igralkami Pomurja, ki so sedaj članice Olimpije, je naš odnos zunaj igrišča povsem normalen, saj smo tudi soigralke v reprezentanci. Med samo tekmo Pomurja in Olimpije pa popolnoma pozabimo na te prijateljske odnose, saj vsaka od nas igra za svoj klub in si želi zmagati,« pove.
Kolblova že vrsto let trese mreže nasprotnic kot za šalo. »Do velikega števila zadetkov mi pomaga ekipa, ki je po mojem mnenju vsako leto boljša. Moj osebni recept za uspešno strelsko formo pa je v veliki motivaciji, saj si želim iz sezone v sezono izboljšati svoj strelski izkupiček.« Že več sezon je tudi kapetanka ekipe. »To je predvsem velika odgovornost, ki jo moraš prevzeti zlasti na težkih tekmah, ko je treba storiti kaj, česar mogoče drugi ne bi. Ob odgovornosti pa je to tudi čast, da lahko na terenu zastopaš svoje moštvo.«
Na takšnih odločilnih srečanjih so pomembne tudi izkušnje, se zaveda. »Več igralk iz kluba nas igra v reprezentanci, zato imamo že dosti mednarodnih izkušenj. To nam vsekakor daje neko mirnost na večjih tekmah, lažje ostajamo zbrane in vemo pripeljati takšne dvoboje brez kakšne nervoze uspešno do konca.«
Tudi ona se že veseli nastopa v Beltincih. »Na veliki tribuni se lahko zbere več gledalcev. To se je že lepo videlo na srečanju z Radomljami. Poseben čar je igrati tam, prednost pa je tudi večje igrišče, kar naši ekipi ustreza. Zato vabim vse gledalce, da pridejo to soboto v beltinski športni park in prisostvujejo velikemu derbiju ter nam pomagajo do uspeha. Ne glede na to, da nam bo dovolj že remi, o tem ne razmišljamo, saj si želimo zmagati in mirno končati prvenstvo z novim državnim naslovom,« pravi Špela Kolbl.
Pripravljeni na vse možne scenarije
Športni direktor Pomurja Štefan Kozic si prav tako želi zmage, a pripominja, da to ni absolutna nuja. »Ne poznam človeka, ki ne bi rad zmagoval. Zmaga na tekmi z Olimpijo bi pomenila vnovično uvrstitev v evropsko tekmovanje. To bi bila lepa nagrada za vse, ki smo med sezono delovali v klubu, za igralke pa še en dokaz njihove kakovosti. Uvrstitev v Evropo bi nam vsekakor olajšala delovanje na vseh področjih. Če pa nam to ne bi uspelo, ne verjamem, da bi zaradi tega vse propadlo ali razpadlo. Člani izvršnega odbora smo predelali vse scenarije, tudi tega, in smo prepričani, da bomo v tem primeru sestavili dobro ekipo za naslednjo sezono. Upanje na svetle čase v bližnji prihodnosti mi vzbuja dejstvo, da se z vsakim mesecem krepimo tudi v vodstvenih strukturah, prav tako na strokovnem področju. Ena naših zadnjih pridobitev je Bogdan Črnko, vodja mladinskega programa v klubu, ki je prevzel tudi aktivno vodenje selekcije U17, vsakodnevno pa je v pomoč tudi trenerjem mlajših selekcij. Imamo vse selekcije, od U7 naprej, in moja želja je bistveno povečati število mladih igralk, poudarek pa bo na domačih nogometašinjah.«
Kozic si želi tudi večje priljubljenosti in prepoznavnosti ženskega nogometa pri nas. »Lepo bi bilo, če bi prišlo do večjega sodelovanja z nekaterimi pomurskimi spletnimi portali, ki bi objavljali tekme vsaj naše članske ekipe, če že kaj drugega ne. Dejstvo je, da bi mediji v Pomurju lahko naredili več za prepoznavnost ženskega nogometa, da medijev v Sloveniji sploh ne omenjam, saj bi nekaterim morali plačati za naše pojavljanje v njihovih prispevkih. Cifre raje sploh ne bom omenjal. Počasi se spreminja tudi stanje v ženski ligi, kjer sta dolga leta razred zase Olimpija in Pomurje, saj postajata vse bolj konkurenčni tudi ekipi Radomelj in Ljubljane, pa tudi v Cerkljah delajo dobro s številnimi mladimi igralkami. Ko bo liga bolj izenačena in napeta, bo gotovo večja tudi medijska pokritost. Ampak na to dogajanje mi ne moremo vplivati. Po drugi strani bi več lahko naredila tudi Nogometna zveza Slovenije. Eni pravijo, da na račun ženskega nogometa dobi več sredstev, kot pa jih potem razdeli med klube. Sam lahko povem, da je bilo pred kakšnimi petimi leti še slabše, saj nismo dobili praktično ničesar. Zdaj dobimo vsaj nekaj, tako da je stanje malo boljše. Dejstvo pa je, da za te promocijske aktivnosti klubom vedno zmanjka sredstev in ljudi. Tistega, ki bo šel po šolah širit program Rada igram nogomet, moraš tudi plačati. Če se ti vsakodnevno boriš, da boš finančno zmožen živeti iz meseca v mesec, boš težko našel tri ali štiri trenerje, ki bodo delali po šolah in za to dobili plačilo. Rešitev za popularizacijo ženskega nogometa v vzhodni Sloveniji bi bila v ustanovitvi nogometnega razreda na soboški gimnaziji. O tej ideji se je s profesorji telesne vzgoje razpravljalo pred štirimi ali petimi leti, potem pa je vse skupaj zamrlo. V naši regiji imamo namreč igralne pogoje, da bi to lahko naredili. Če bi se ustanovil takšen razred za dekleta, ki bi lahko bivala v nekdanjem soboškem internatu, saj je ta večino leta prazen, sem prepričan, da bi se iz vzhodne Slovenije prijavilo 25 do 30 kandidatk. Če pa bi jih bilo manj, bi lahko razred popolnili s fanti, in bi cela stvar prav gotovo zaživela. Samo volja se mora najti."
