Tadeja Lepoša

Kvizi v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet – tudi v Murski Soboti in širšem Pomurju. Ne gre več zgolj za občasno zabavo v lokalu, temveč za premišljen koncept druženja, ki združuje znanje, aktualne teme, ekipnega duha in sproščeno vzdušje. To potrjujeta tudi sogovornika Alen Recek, ki pripravlja kvize v soboškem lokalu Bunker, in Grega Donša iz Informacijske točke Europe direct Pomurje, ki na kvize vabi v soboški Mikk.

Po besedah zadnjega so tovrstna druženja začeli organizirati z jasnim ciljem – nagovoriti čim širši krog ljudi. »Pub kvizi so se izkazali kot ena najboljših oblik, saj pritegnejo tako mlade kot starejše ter vse, ki so mladi po srcu. Gre za sproščen način druženja, kjer lahko na zanimiv način združimo zabavo, znanje in evropske vsebine ter tako približamo Evropsko unijo tudi tistim, ki je sicer morda ne bi spremljali,« razmišlja Donša.

Tadeja Lepoša

Vprašanja na njihovih kvizih zajemajo zelo širok spekter tem – od Evropske unije, športa, geografije, zgodovine, kulture in naravoslovja do aktualnih slovenskih, evropskih in svetovnih dogodkov. »Ne vključujemo le strokovnih vprašanj, temveč predvsem takšna, ki ljudi spodbudijo k spremljanju dogajanja okoli sebe. Kviz ni zgolj tekmovanje, ampak vabljiv vpogled v svet, ki se stalno spreminja,« dodaja.

Prestopil na drugo stran

Zelo podobno razmišlja tudi Alen Recek, ki se je nad kvizi navdušil že v osnovnošolskih letih ob gledanju televizijskega Milijonarja in drugih kvizov, predvsem na hrvaški nacionalni televiziji. »Hrvaška je po razvitosti pub kviz scene v samem evropskem vrhu, takoj za Anglijo in Belgijo,« meni.

Prvega pub kviza se je udeležil pred dobrima dvema letoma v Bunkerju, izkušnja pa ga je povsem prevzela. »Na pub kvizu šteje znanje, a nisi pod žarometi, zato je vzdušje veliko bolj sproščeno. Gre za odlično kombinacijo znanja, sreče in timske igre.« Januarja lani je prestopil še na drugo stran – začel je sestavljati kvize.

Tadeja Lepoša

Kviz mora biti zabaven in ne preveč »piflarski«

Recek priznava, da je ob velikem številu kvizov izvirnost vse večji izziv. Doslej je sestavil 22 kvizov s približno tisoč vprašanji, a priznava, da je to malo. »Ko zasledim kar koli zanimivega in primernega za kviz, si to zapišem. Cilj je sestaviti vprašanje, ki ponuja več asociacij na pravilen odgovor in omogoča razmišljanje z različnih zornih kotov.«

Kot primer navaja vprašanje, kaj je hkrati priimek rokometnega trenerja Vinka, predel Novega mesta in srednjeveško ime za Kreto. Odgovor – Kandija – lahko najdejo ljubitelji športa, zgodovine ali geografije. »Pomembno je, da z namigi izločiš napačne možnosti in da lahko tudi tisti, ki odgovora ne vedo, vsaj približno ugibajo.«

Tadeja Lepoša

Vprašanja večkrat pregleda in popravlja, tudi z nekajdnevnim zamikom. »Največ občutka za primerno težavnost dobiš s kilometrino in povratnimi informacijami ekip. Vedno me malo skrbi, ali bo kviz zabaven in ne preveč piflarski.«

Publika pub kvizov je zelo raznolika – starostna razlika med udeleženci je lahko tudi 30 ali 50 let. »Vse generacije najdejo skupno zabavo in to je tisto, kar največ šteje,« opaža Recek. Večini največ pomeni dobro druženje, a simbolične nagrade so vedno dobrodošle. Posebnost številnih kvizov je tudi t. i. nulto vprašanje – zelo zahtevno ocenjevalno vprašanje, kjer ni pomembno znanje, temveč dober občutek in računanje. »Na primer: koliko krofov naredijo na leto v Trojanah ali koliko je bilo vseh turističnih nočitev domačih in tujih gostov v Sloveniji v letu 2024,« navede Recek. Ekipi z odgovorom, ki je najbližje pravi številki, pogosto pripade runda na račun organizatorja.

Tadeja Lepoša

Da zanimanje narašča, potrjuje tudi Donša. »Na kvize prihajajo ekipe z različnih koncev Slovenije, tudi takšne, ki sodelujejo v televizijskih kvizih. To nas dodatno motivira, da smo še bolj inovativni.« Na zadnjem kvizu v Mikku v 2025 so slavili Razvajenčki, ki so sicer državni prvaki kvizov v Sloveniji. Tovrstno tekmovanje so lani prvič pripravili na državni ravni. Ekipa prihaja iz Štajerske, so pa nekako povezani tudi s Pomurjem, saj je eden od članov skupine »na pol« Pomurec. Tik za petami so jim bili novinci, ki so si nadeli ime Rezervni deli. Kapetanu Petru Novaku iz Lendave se zdi tovrstno druženje odlično, saj namesto zgolj posedanja ob pijači razmišljaš in skušaš pokazati znanje, povrhu pa se še zabavaš s prijatelji. »Ekipa, ki smo jo sestavljali prijatelji iz Lendave, Murske Sobote in Goričkega, je bila odlična. Vsak od nas je obvladal določene tematike in tako prispeval svoj delež k skupnemu uspehu ekipe – drugemu mestu,« je dejal in dodal, da so se člani med seboj odlično dopolnjevali, bilo je tudi veliko smeha in zabave.

Sogovorniki menijo, da so kvizi vsekakor izjemno inovativno preživljanje prostega časa. So prostor srečevanja, učenja, smeha in ustvarjanja skupnih spominov.