Vestnikovo lestvico Top 5 ste si lahko ogledali v prejšnji številki časopisa. Izbrali smo po svojem mnenju, dodali smo še ščepec domačega, vendar bolj za šalo kot zares. A tudi nam je žal, da za vse odlične izdelke na prvih petih mestih enostavno ni prostora.
Leto 2018 je postreglo s kopico odličnih albumov in manj dramatičnimi filmi kot leto prej. Zanimivo je, da pri glasbenih kritikih po svetu ravno zaradi obilice izvrstnih plošč ni bilo nekega enotnega mnenja o zares najboljšem albumu.

Med temi je vsekakor treba omeniti Solo Anthology, trojni cede nekdanjega kitarista skupine Fleetwood Mac Lindseyja Buckinghama, vendar je njegov izdelek v bistvu kompilacija, zato niti ni konkuriral za uvrstitev na lestvice novih plošč. Nam pa je žal tudi, da se med prvih pet albumov ni mogla uvrstiti veteranka Marianne Faithfull s ploščo Negative Capability ali skupina Spiritualized z izdelkom And Nothing Hurt ali neverjetna Janelle Monae s cedejem Dirty Computer. Za primerjavo povejmo, da je britanski mesečnik Uncut na prvo mesto postavil skupino Low in album Double Negative, ameriška revija Rolling Stone pa izvajalko Carbi B in album Invasion Of Privacy, a ta mesečnik je znan po tem, da pri teh izborih redko vidi dlje od mej Amerike. Avstralska mreža ABC je za najboljšo ploščo leta 2018 na primer razglasila izdelek Wide Awake! benda Parquet Courts. V domačih logih pa se je zelo dobro odrezala plošča Sintur prekmurskega kvarteta džeZZva.

Preberite še ...

· Kulinarika

Odlične ideje, kako porabiti ostanke velikonočne šunke

Pri filmih je prav gotovo največje neskladje nastalo pri stvaritvi Bohemian Rhapsody. Večina kritikov ga ni pohvalila, gledalci pa še zdaj množično derejo v kinodvorane na ogled tega glasbenega spektakla. Vsi pa so si edini o izvrstni vlogi Ramija Maleka, ki je za svojo upodobitev pevca Freddieja Mercuryja že dobil zlati globus, nasmiha pa se mu tudi oskar. Pri filmih, ki jih (še) niso predvajali v pomurskih kinematografih, je treba omeniti izdelke Sorry To Bother You (Oprostite, ker vas motim), The Favourite (Najljubša), Roma, Cold War (Hladna vojna), Green Book (Zelena knjiga) in Leave No Trace (Ne puščaj sledi), medtem ko je hvaljeni If Beale Street Could Talk (Če bi ulica Beale lahko govorila) sicer dober, a malce preveč omejen samo na del ameriške populacije. Za primerjavo naj omenimo, da sta revija Rolling Stone in angleški časnik Guardian za najboljši film leta izbrala delo Roma režiserja Alfonsa Cuarona, avstralska mreža ABC izdelek Paddington 2, britanski mesečnik Uncut pa stvaritev Fantom Thread (Fantomska nit), vendar je pri zadnjem treba dodati, da imajo Britanci včasih nekoliko nenavaden način izbora, saj upoštevajo filme po letu njihovega prihoda v tamkajšnje kinematografe in ne leto njihovega nastanka.