© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Iskanje

Kategorija
  • Vse kategorije
Regija
  • Vse regije
od
do

Mesec: Ministrstvo želi domove pripraviti na jesenski val epidemije in draginjo

Spomnil je, da se je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lotilo preurejanja sistema dolgotrajne oskrbe, kot je urejen z decembra sprejetim zakonom o dolgotrajni oskrbi. Tako domovi kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč menijo, da ga je nemogoče izvajati. Vlada je želela po ministrovih besedah s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi prestaviti začetek izvajanja zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Hkrati je želela domovom jeseni zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov, da bodo lahko preživeli tudi zaradi novih kadrovskih normativov. A ker so v SDS vložili pobudo za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona, se uveljavitev zakona ne bo zamaknila, domovi pa jeseni ne bodo prejeli omenjenih 30 milijonov evrov. Vse, ki nameravajo prispevati podpis za razpis referenduma, je posvaril, da se skuša s tem referendumom nabirati politične točke na hrbtih stanovalcev domov. Oskrbnine se bodo namreč lahko dvignile tudi za več kot 20 odstotkov, če novela ne bo začela veljati v roku. Ob obiskih domov starejših občanov (DSO) Črnomelj in Metlika pa ugotavlja, da sta oba domova precej zgledno pripravljena na napovedani jesenski val epidemije. V Črnomlju imajo urejeno prezračevanje, postavili so razkuževalnike, je opazil. V Metliki pa gre za starejši objekt, medtem ko novega gradijo. V starejšem objektu prezračevanje ni ustrezno urejeno, zato so se odločili za nakup UV robota. Na ministrstvu razmišljajo, da bi jeseni objavili razpise za prezračevalne sisteme oz. za UV robote, kjer prezračevalnega sistema ni mogoče namestiti dovolj hitro. Oba domova nadalje skrbi prihajajoča draginja. V Metliki se ogrevajo na pelete, ki pa se dražijo in bo zato treba najti ustrezno rešitev, je zagotovil. Poleg tega oba domova po njegovih besedah izpostavljata problem kadrov in financ. "Ob prenavljanju sistema plač v javnem sektorju bo treba poklice v negi označiti kot deficitarne in jih primerno nagraditi, da bo delo postalo zanimivo tudi za mlajše, ki se za te poklice ne odločajo več," je napovedal. Na obisku v obeh DSO sta se danes mudil tudi predstavnici združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden in Darinka Klemenc. Ob tem so v združenju izrazili upanje, da zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi ne bo, če se bodo vsi morebitni podpisniki pobude za referendum pozanimali, kaj je dobro za vse in kaj je nedržavnotvorno ravnanje sedanje opozicije oziroma nagajanje novi oblasti in posredno državljanom. Poudarili so še, da od nove oblasti pričakujejo, da izpolni obljube in izboljša sedanji sistem, nudi konkretno pomoč ranljivim skupinam in čim prej predstavi nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Ministrova obljuba, da bodo do januarja poiskali sistemske rešitve financiranja dolgotrajne oskrbe, daje upanje, da bo država končno našla stabilna sistemska proračunska sredstva za financiranje dolgotrajne oskrbe, so še dodali v združenju.

29. 11. 2021, 20.22
ales hojs.jpg

Hojs se je vrnil v dobro plačano državno službo

»Gospod Aleš Hojs se je vrnil v službo v DRI, upravljanje investicij, d. o. o. Naziv njegovega delovnega mesta je višji samostojni strokovni sodelavec,« so nam sporočili iz Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki je v državni lasti.

26. 8. 2022, 16.30
volisce referendum volitve bobo.jpg

Kandidati za predsednika Slovenije: od pravnice do ginekologa

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov. Stranke lahko svoje kandidate predlagajo s podpisi najmanj treh poslancev ali tri tisoč volivcev. Če se kandidat na volitve poda samo s podporo volivcev, pa potrebuje najmanj pet tisoč podpisov volilnih upravičencev, ki jih je 1.696.893. Ti lahko podpise podpore oddajo na sedežih upravnih enot in krajevnih uradih, kjer so na voljo posebni obrazci.

27. 8. 2022, 15.02
stara-ekonomska-šola

(V PREMISLEK) Napol prazna hiša

Mnogi mladi Pomurci, ki bi si lahko zagotovili kakovostno bivanje na domači zemlji in s svojim znanjem prispevali k razvoju in napredku regije, se po študiju ne vrnejo domov, se odselijo v večja središča ali kar čez mejo. Najprej začasno, a se ustalijo. Doma pa ostajajo tiste enormno velike in napol prazne družinske hiše.

5. 8. 2022, 07.07
tatjana-prelog, razstava, veržej, klekljanje

(FOTO) Na ogled klekljani in drugi izdelki Tatjane Prelog

V Centru domače in umetnostne obrti v Veržeju je do konca avgusta na ogled prva samostojna razstava klekljanih čipk in drugih izdelkov, ki jih je v različnih tehnikah ustvarila Tatjana Prelog. Rojena Veržejčanka, ki živi v Logarovcih, se je s klekljanjem srečala v času srednješolskega izobraževanja v Celju. Nekaj let je delala le osnove, nato pa svoje znanje s pomočjo knjig in spleta nadgradila. Tudi vzorce, po katerih kleklja, je pričela risati. Je tudi vodja klekljarske skupine, imenovane Mürske ribice, ki šteje 15 članic. Skupaj vsako leto maja pripravijo posebno razstavo in lani so zaznamovale 15 let klekljanja v Veržeju. Ustvarja slovenske čipke, ne idrijskih. Te so vezane na idrijsko območje, klekljanje obeh vrst čipk pa je vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Njene čipke nosijo tudi lokacijsko noto in tako si lahko na razstavi ogledate čipki v obliki štorklje in klopotca, za kateri je vzorce sama narisala. Več o Tatjani Prelog boste lahko prebrali v prihodnji številki Vestnika.

5. 8. 2022, 07.10

© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.