Za značko "intervju" je 137 zadetkov
Male sive celice so kultna televizijska oddaja, ob kateri so odraščale številne generacije Slovencev. Letos praznujejo 30 let, od začetkov do danes pa se je njihova podoba in tudi vsebinska zasnova spremenila oz. bolje rečeno prilagodila sodobnemu času in potrebam današnjih mladostnikov.
Kako je s črpanjem evropskih sredstev – Kaj so izzivi evropske birokracije – Kakšne so aktivnosti za enakomerno razvitost vseh slovenskih regij. Na ta in podobna vprašanja odgovarja minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek v novi epizodi našega podkasta Kavč.
V ekskluzivnem intervjuju za Ekipo Tadej Pogačar deli svoje misli o izjemnem letu 2024, v katerem je dosegel največje uspehe v svoji karieri.
Pisatelj, pesnik, fotograf, prekmurski rojak Dušan Šarotar, je bil slovenski avtor v fokusu na Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica. To je bila ena od iztočnic za pričujoči intervju.
Andrej Novak je eden tistih diplomatov, ki so ugled, znanje in osebne povezave zastavili za ugled in priznanje Slovenije. Diplomacija nove države je temeljila predvsem na zaupanju v ljudi, ki so do takrat delovali v politiki, gospodarstvu in – kot v primeru Andreja Novaka – v novinarstvu.
Prvi človek Pomgrada meni, da smo v državi nazadovali na številnih področjih, a hkrati ocenjuje, da je pred gradbenimi in inženirskimi poklici svetla prihodnost.
Sandi Horvat pravi, da njegova knjiga Beli Rom ponazarja vse izobražene Rome v družbi, ki so morali postati 'beli', enaki večinskemu prebivalstvu, da so jih začeli ceniti in spoštovati, hkrati pa morali ostati zadosti Romi, da so še del romske skupnosti.
Najnovejša skladba Kantina napoveduje četrti album – Nagrada MMS bodočnost ga opominja, da gleda naprej
Urška Vratarič iz avstrijskega biroja Gerner Gerner Plus pravi, da se ni ravno zgodaj zavedala, da ji arhitektura predstavlja pot, ki ji želi slediti. Po gimnaziji v Murski Soboti se je najprej odločala po principu, česa ne bi rada študirala. Na koncu ji je ostala arhitektura.
Na področju proučevanja izgorelosti so pogosto v ospredju teme, ki proučujejo dejavnike, posledice ter obravnavo izgorelosti. Marina Horvat, asistentka z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je v raziskavah, katerih izsledke je objavila v doktorski disertaciji z naslovom Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti, želela proučiti predvsem povezave izgorelosti s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, ki v literaturi še niso povsem raziskane.