Za značko "ustanova-dr-siftarjeva-fundacija" je 12 zadetkov
Naslov natečaja je bil Nekoga moraš imeti rad
V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so predsedniki domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja podpisali aneks o sprejetju Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija kot polnopravnega in enakovrednega člana. Udeležence srečanja je skozi vrt popeljal predsednik uprave ustanove Marjan Šiftar, po prihodu praporščakov, ki jim je poveljeval praporščak ZVVS PO Pomurje Matjaž Perša na prizorišče, so zbrane nagovorili župan Občine Tišina Franc Horvat, Šiftar, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota in predsedujoči KoDVOP Marjan Farič, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Janez Podržaj ter predsednica Zveze društev generala Maistra Lučka Lazarev Šerbec. Program je vodila učenka OŠ Tišina, nastopila je pevska skupina Prekmurci iz Tišine. Šiftar in Lazarev Šerbecova sta v vrtu zasadila še Maistrovo lipo Greenspire. Spomnimo, podpis sporazuma o ustanovitvi regijske koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja je bil podpisan 25. aprila 2019 na slovesnosti v Ljutomeru. Podpisnice so se zavezale, da bodo delovale v javnem interesu na področju obrambe, ohranjanju vrednot boja za lastno državo in narodovo samoohranitev, razvijanje domoljubja in rodoljubnih tradicij, si prizadevale za ohranitev miru in sožitja med narodi. Fotografije Dani Mauko.
V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so v sredo odprli razstavo akademskega slikarja Aleksandra Vukana, ki živi in ustvarja v Moravskih Toplicah. Umetnostni zgodovinar Franc Obal je spregovoril o Vukanovemu delu in odprl razstavo. Obal je poudaril, da se Vukan odlikuje kot slikar, ki se že od začetka svoje kariere posveča figurativnemu slikarstvu. To posebno področje mu omogoča, da skozi figuro in predmetnost izrazi dogodke in občutke današnjega časa, ki so vplivali na človeštvo. Vukanova dela izražajo izgubljanje in zapiranje v lastne notranje svetove, pričajo pa tudi o ujetosti v čas in občutkih osamljenosti. Več o Vukanovih delih pa v prihodnji številki Vestnika. Utrinke z otvoritve razstave je v objektiv ujel Aleš Cipot.
Slovesnost Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Naši zakladi je bila letos posvečena 100. obletnici rojstva Ivana Minattija, poimenovali so jo Nekoga moraš imeti rad. Pred množico obiskovalcev v Vrtu spominov in tovarištva je uvodoma himno Vrta zapel moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. Tam, kjer so nekoč ustvarjalci kulture in zgodovine kovali načrte za prihodnost, so se tokrat zvrstili glasbeni nastopi in nagovori. Najprej je zbrane nagovoril Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, nato pa še Franc Horvat, župan Občine Tišina. Posebni gost je bil Darko Ratajc, župan Občine Slovenske Konjice, kjer se je rodil Ivan Minatti. Posebni gost je bil pesnik in umetnik Dušan Šarotar, ki je ob koncu prireditve skupaj z Ratajcem v čast in spomin na Ivana Minattija posadil spominsko jablano vrste Carjevič. Utrinke s prireditve je v objektiv ujel Aleš Cipot.
Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.
V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so slovesno zasadili novo spominsko drevo.
Dan spomina in tovarištva je letos potekal pod naslovom Naj mir nosi tvoje ime
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) je letošnji spominski dan, ki ga praznuje na rojstni dan enega svojih častnih članov, pokojnega Antona Vratušo - Vrana, obeležila v Pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK) Murska Sobota s predstavitvijo knjige upokojenega novinarja in publicista Branka Žunca z naslovom Čudež stoletja, razodetje tisočletja. Zbranim so nekaj uvodnih besed namenili Metka Celec iz PiŠK, predsednik UŠF Marjan Šiftar, slavnostni govornik pa je bil upokojeni novinar Mirko Munda. Pogovor z Žuncem o knjigi je vodila novinarka Ksenija Horvat. V njej je Žunec zbral sto svojih spominov na Prekmurje in Prekmurce ter izpostavil odmevne zgodbe, ki jih je spremljal kot novinar Vestnika in kasneje Večera. Sam knjigo v prologu opiše kot »spominjanje priseljenca iz Haloz na polstoletno bivanje v Prekmurju, kjer so o(b)stali Slovenci«. Povod za nastanek knjige je bila 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, a se je njena izdaja zavlekla, zato pa zgodbe štiri leta kasneje niso nič manj aktualne in zanimive. Dogodek je povezoval Boštjan Rous, za glasbeno popestritev pa so poskrbeli Sandi Horvat - Sunny z Dorino Gujt ter Mario Horvat - Palko s sinom Leonardom. Več o vsebini knjige v prihdonjem Vestniku. Fotografije Maja Hajdinjak
V jesensko obarvanem Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so na svečanem zaključku razglasili nagrajence literarnega natečaja Bosa pojdiva, dekle, obsorej. Izbrali so besedila šestih osnovnošolcev in ene srednješolke.
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota organizirala prvi letošnji Vanekov večer, na katerem so gostili akademika Igorja Emrija, pomurskega rojaka, ki je rodno Prekmurje pred pol stoletja zaradi študija zamenjal za Ljubljano, kjer je nadaljeval svojo bogato kariero. Po dokončani Gimnaziji Murska Sobota je Emri začel s študijem strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral, leta 1981 pa tam opravil še doktorat in se kasneje tam še zaposlil kot redni profesor. Čeprav je Emri že upokojen, ostaja še vedno aktiven v znanstveni in akademski sferi. Nedavno je namreč prevzel predsedovanje svetu za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti, tam je tudi član predsedstva. O tem, kaj ga je motiviralo, da je v svoji karieri dosegel toliko in o tem, kaj mu pomeni Pomurje ter kako nanj gleda, je tekla beseda tudi na Vanekovem večeru, ki ga je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Več o vsebini dogodka ter o gostu večera pa v prihodnji številki Vestnika. Fotografije Damjana Nemeš.