Osnovni cilj in namen tabora je že od vsega začetka zbrati arhivsko gradivo na terenu, torej stare fotografije, dokumente, molitvenike, knjižice, učbenike ipd., iz česar udeleženci na koncu pripravijo razstavo za krajane. »Tako povečujemo zavest o pomenu arhivskega gradiva, povemo, da ga je treba ohraniti, saj gre za našo preteklost, s tem se ohranja zgodovinski spomin, lokalna identiteta in dediščina. Dijakinje na drugi strani pa so spoznale delo na terenu, spoznale so različne zgodovinske vire, kako se ravna z njimi ter iz njih pripravile razstavo. Obenem so spoznale zgodovino kraja, majhnega človeka, o kateri ne pišejo zgodovinski učbeniki in ki se je ne učijo v šoli. Ob pripovedovanju gospoda Graha v Gerlincih so tako konkretno spoznale, kako so veliki zgodovinski dogodki vplivali na življenje ljudi v Gerlincih v času druge svetovne vojne, župan Občine Cankova Danilo Kacijan pa nas je popeljal v hišo Avgusta Pavla,« tako Šövegeš Lipovškova.

Vida Lang

Med zanimivostmi, ki so jih zbrali, je veliko poročnih in tudi drugih fotografij, fotografije borovega gostüvanja, bankovci iz različnih obdobij, nemško učno pismo za mizarja in kolarja iz leta 1923, dokumenti Krajevne samopomoči Gerlinci, veliko verskih podobic, molitvenikov v prekmurskem jeziku, zelo lepe slovenske, madžarske in nemške barvne razglednice do leta 1960 za različne priložnosti, fotografije mlina, ki je v preteklosti stal na mestu današnjega jezera v Kraščih, in lesena tablica, ki so jo uporabljali učenci v šoli. Najbolj dragocena pa je rokopisna pesmarica s konca 18. oz. začetka 19. stoletja z doslej neznanimi prekmurskimi pesmimi.

Vida Lang

Vse to bo na ogled do 17. julija v župnišču na Pertoči, tam so namreč v nedeljo odprli razstavo. Kot je dejala sogovornica, so hvaležni tamkajšnjemu župniku Jožetu Vinkoviču, ki jim je prijazno odstopil prostor. Po koncu razstave bodo gradivo vrnili lastnikom, še prej pa ga poskenirali, saj je izredno zanimivo in redko, na ta način pa ga bodo zavarovali tudi pred izgubo in morebitnim uničenjem. »Ljudje imajo doma še veliko gradiva. Upamo, da jih je naš obisk vzpodbudil, da bodo še malo pobrskali po starih omarah in predalih. Če ne vedo, kaj z gradivom, ga lahko prinesejo v našo enoto na Cvetkovo ulico v Mursko Soboto, kjer ga bomo skrbno shranili za zanamce in morebitne raziskovalce,« je sklenila.