Gregor Domanjko

Nacionalni inštitut za biologijo in Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko sta v gradu Grad izvedla drugi delovni sestanek regionalne skupine za varstvo opraševalcev, na katerem je beseda tekla o azijskem sršenu, ki predstavlja veliko grožnjo čebelam in divjim opraševalcem. 

Rene Rus

Rene Rus iz Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Simon Golob iz Čebelarske zveze Slovenije in Tina Belej iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave so predstavili ekologijo azijskega sršena, njegovo odkrivanje in zatiranje ter načrt hitrega odzivanja na zgodnje odkritje te invazivne tujerodne vrste. 

Kot je povedal Rus, je bil azijski sršen v Evropi prvič odkrit leta 2004 v jugozahodni Franciji, od tam pa se je razširil v Španijo, Italijo, Nemčijo, Belgijo in na Portugalsko, posamezne najdbe so lani zabeležili tudi v Avstriji ter na Madžarskem, Češkem in Slovaškem, v Sloveniji še ni bil najden. 

V primerjavi z evropskim sršenom, ki živi pri nas, je azijski sršen manjši in se od evropskega razlikuje po barvi zadka, ki je bolj črn. Prav tako izdeluje gnezda v krošnjah dreves, ta gnezda pa so velika od 60 do 100 centimetrov. V njih je povprečno vzrejenih 6 tisoč primerkov, medtem ko se to število pri evropskem sršenu vrti med 200 in 400 primerki. Azijski sršen nabira hrano in lovi čebele v skupinah, saj je veliko bolj okreten kot evropski, ki lovi posamično. V enem dnevu lahko azijski sršen tako polovi tudi do 50 čebel, zato predstavlja resno grožnjo medonosni čebeli. Lovi tudi divje opraševalce in nima naravnih sovražnikov, zaradi objedanja sadja pa povzorča gospodarsko škodo tudi v sadjarstvu. Nevarnost oziroma grožnjo predstavlja tudi človeku zaradi pikov, ki lahko privedejo do anafilaktičnega šoka, se pa njegov strup bistveno ne razlikuje od strupa evropskega sršena. 

Paul Veenvliet

Golob iz Čebelarske zveze Slovenije je predstavil primere prepoznavanja, odkrivanja in zatiranja azijskega sršena na primeru italijanske pokrajine Ligurija, kjer ga zatirajo z uporabo metode tako imenovanih električnih harf, telemetrije in metodo trojanskega konja. Prikazal je tudi primere uničevanja gnezd s pomočjo injiciranja insekticida oziroma aktivne učinkovine premetrin v gnezdo. 

Tina Belej je predstavila načrt v zvezi z morebitnim odkritjem in ukrepanjem zoper azijskega sršena v Sloveniji, ki vključuje zgodnje obveščanje, predlog ukrepov, izvedbo ukrepov hitre odstranitve in komunikacijo, ki bi jo lahko v prihodnje vodil zavod skupaj z drugimi službami. 

Čebelarji in drugi, ki bi odkrili azijskega sršena, naj svojo najdbo sporočijo preko spletne aplikacije na strani www.invazivke.si ali na elektronski naslov invazivke@zrsvn.si, je še pozvala Belejeva.