Profimedia

Na Dolinskem in v Slovenskih goricah je bosman ženitovanjska pogača, okrašena s papirnatim ali testenim okrasjem, na Goričkem pa cula, v katero so zavili pogačo in jo s kokošjo nesli na nevestin dom.

V 17. stoletju je bil bosman del dajatve župniku ob poroki. Na šaljiv način skozi dialoge so z njim uprizarjali krst otroka ali poljedelski obred s pripravo kruha – kot simbol rodnosti.

Kruh so ponekod krasili s figurami svatov. Preden so pogačo izročili mladoporočencema, so z njo plesali, ob zaključku pa jo razdelili svatom z namenom povezanosti v občestvo sv. zakona. Ples z bosmani danes folklorne skupine oživljajo v svojih plesnih koreografijah.

Tomislav Vrečič

Okrasje za bosman – kruh so namreč razdelili med svate in ga pojedli –, ki ga hranimo v naši muzejski zbirki in je del stalne razstave Ljudje ob Muri, je leta 1956 izdelala Terezija Tivadar v Lipovcih.

Okrasje se je nataknilo na ženitovanjski kruh, prikazuje pa nevesto in ženina, družico z drugom, starše, natakarja, kuharico, pozvačina in muzikanta. Leta 2024 so ga restavrirale članice muzejske skupine Rožice pod vodstvom Eme Lončar.