Vanesa Jaušovec

Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je prireditev, ki šolarjem daje možnost, da se opogumijo in pred domačim občinstvom pokažejo svoje pevske sposobnosti, pa tudi temu, da se otroci preizkusijo v nastopanju, če si to želijo. Da imajo možnost, da jih nekdo opazi in morda popelje po poti, ki jim bo spremenila življenje. 

Sodelovali dve občini, a te s srcem 
Štajerski kolegi tovrstne prireditve organizirajo že enajsto leto, letos so k sodelovanju povabili tudi nas, da pomagamo poiskati mlade talente iz Pomurja. Ker se nam je to zdela dobra zamisel za popestritev dogajanja v lokalnem okolju, ki daje možnost vsem otrokom, smo se je lotili. A po začetnem navdušenju občin sta se na koncu za sodelovanje odločili le dve. Nekatere je od sodelovanja odvrnil finančni vložek, drugi so bili enostavno premajhni, da bi sodelovali sami, sosednje občine pa se za to niso odločile, tretji, kar me je zelo presenetilo, pa niso mogli sodelovati, ker ravnatelji niso želeli pristopiti k projektu. Morda je res ob koncu šolskega leta veliko dogajanja in bi bilo pametneje projekt izvesti v zgodnejših mesecih leta, ampak to vseeno ne pojasni odpora številnih šol ob omembi projekta. 

Naš namen nikakor ni bil koga spraviti v stisko, še manj netiti sporov med župani in ravnatelji. Ravno nasprotno, namen takšnega dogodka je povezovanje lokalne skupnosti, druženje zunaj ustaljenih okvirov, spoznavanje ljudi. 

Sta pa morda zato bili prireditvi, ki smo ju pripravili v sodelovanju z občinama Beltinci in Lendava, balzam za dušo. Ko so nam mentorji povedali, kako so se otroci razveselili, da bodo lahko nastopali, smo vedeli, da delamo prav. Nekaj je bili resda solz zaradi strahu in treme, ki pa smo jih pomagali obrisati, da jih morda na prihodnjem nastopu ne bo več.

Hvala, da ste nam pomagali rasti 
Beseda hvala je premalo, da se zahvalimo vsem mentorjem, ki ste nam pomagali tako, da ste šolarje motivirali, pripravili, jim svetovali pred dogodki. Hvala tudi komisiji, ki je pomagala izbrati zmagovalce, ki so zdaj ob boku z vrstniki iz ptujske in celjske regije. Hvala tudi vsem drugim, ki ste pomagali pripraviti prostore in izvesti dogodek. 
Verjamemo, da smo tem otrokom omogočili novo izkušnjo, jih zbezali iz cone udobja in pomagali rasti. Ko namreč naredimo nekaj, kar se nam zdi težko, in smo negotovi, ker nam je nepoznano, a nam potem uspe, zrastemo, postanemo boljši. V tem, kar delamo, in tudi, kar je še pomembnejše, kot oseba. Je pa treba v to vložiti kar nekaj truda in poguma.