Pomurske upravne enote na prvo digitalno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja še čakajo
Čas reševanja je različen, od nekaj dni do tri mesece – Do začetka leta 2026 prehodno obdobje
Sredi februarja se je enajst upravnih enot z območja Pomurja in Štajerske, med njimi tudi gornjeradgonska, lendavska, ljutomerska in murskosoboška, pridružilo petnajstim enotam iz Notranjske, Primorske in Štajerske, ki so v prejšnjem letu že vpeljale novi sistem eGraditev. Prek tega lahko vlogo za gradbeno dovoljenje oddate elektronsko, digitalno pa bo izveden tudi celoten postopek in izdana odločitev. »Z namenom, da bo prehod bolj tekoč in da bodo imeli vsi udeleženi v postopkih pridobivanja oziroma izdajanja gradbenih dovoljenj dovolj časa za prilagoditev, sistem uvajamo postopoma. V celoti bo uveden v začetku leta 2026, do takrat pa bo možno vloge oddajati in postopke voditi tako v papirni obliki kot po elektronski poti. S tem sledimo splošnemu trendu digitalizacije in poenostavitve upravnih postopkov za državljane ter omogočamo hitrejše vodenje postopkov pri izdaji gradbenih dovoljenj,« so navedli na ministrstvu za naravne vire in prostor. Stranka bo na koncu postopka dobila odločitev v enaki obliki, kot je oddala vlogo.
Sistem bo po vsej državi zaživel v prihodnjem letu, ministrstvo pa pravi, da od marca lani, ko je bil sistem vpeljan na prvi upravni enoti, s terena prejemajo pozitivne odzive, hkrati pa dragocene predloge izboljšav, ki bodo pomagali sistem nadgraditi – s ciljem, da bo ta zagotavljal uporabniku prijazno in kakovostno storitev. »V prihodnje bomo dodatno energijo usmerili tudi v izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov,« še poudarja ministrstvo.
Na pomurskih upravnih enotah smo preverili, ali so občani sistem že začeli uporabljati, pa tudi, kako dolgo se čaka na izdajo gradbenega dovoljenja. Iz vseh upravnih enot so nam odgovorili, da doslej vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja prek sistema eGraditev še niso prejeli. V Gornji Radgoni v povprečju na leto prejmejo okoli 240 zahtev, lani je bil povprečni čas reševanja zahtevkov za manj zahtevne in zahtevne objekte od popolne vloge do izdaje odločbe ali sklepa 18 dni. Na soboški enoti pa v povprečju obravnavajo 230 zahtev letno za zahtevne in manj zahtevne objekte ter okoli 180 zahtev za izdajo gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte. Kot so dejali, je povprečni čas reševanja 90 dni od prejema popolne vloge.
Nov sistem naj bi po mnenju ministrstva pohitril reševanje prejetih vlog. »Zaradi načina vročanja, ki bo elektronsko, ocenjujemo, da bi se lahko nekoliko skrajšal čas reševanja zahteve. Ker pa še nimamo nobenih izkušenj s sistemom eGraditev, ne moremo vedeti, kakšne prednosti ali slabosti bo vzpostavitev sistema prinesla,« pravi načelnik gornjeradgonske enote Sašo Norčič. Tudi murskosoboški načelnik Dominik Šteiner se strinja, da se bo čas skrajšal. »Trenutno še nekatere komponente sistema eGraditev ne delujejo, zato se o času reševanja trenutno ne moremo opredeliti. To bo pokazala praksa,« še dodaja. Sicer pa meni, da je sistem dobro zasnovan, opozarja pa, da je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo – internetno povezavo oziroma njeno hitrost, saj je severovzhod države v primerjavi s preostalim delom Slovenije v tem pogledu na slabšem.
Na lendavski upravni enoti letno prejmejo okoli 150 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj, okoli 55 vlog za izdajo uporabnih dovoljenj, okoli deset vlog za legalizacijo objektov in okoli 50 vlog za izdajo uporabnih dovoljenj za obstoječe objekte. »Trajanje postopkov je zelo odvisno od popolnosti vlog, potrebe po vključevanju stranskih udeležencev, potrebe po razpisu obravnave. Rok za izdajo odločbe (dva oziroma tri mesece, če so potrebna usklajevanja z mnenjedajalci) teče od popolnosti vloge,« pravijo. Načelnica Štefanija Hozjan pa meni, da uvedba sistema eGraditve ne pomeni nujno krajšega roka za sprejemanje odločitve. »Način poslovanja ne odpravlja pomanjkljivosti vlog, če bodo potrebne dopolnitve, bo postopek daljši. Komuniciranje za dopolnitve tudi v zdajšnjem sistemu teče hitro.«
Ljutomerska upravna enota letno prejme okoli 300 vlog, postopki pa so različno dolgi. »Če stranka vloži formalno popolno vlogo, ki je tudi vsebinsko ustrezna, lahko odločimo v nekaj dneh. Čas reševanja je odvisen tudi od tega, ali so v postopku udeleženi stranski udeleženci. V tem primeru je čas reševanja zaradi izvedbe ustne obravnave nekoliko daljši,« pravi načelnica Darija Mohorič. Dodala je, da si prizadevajo zadeve rešiti v najkrajšem možnem času, ne glede na to, ali so vloge oddane digitalno ali v papirni obliki.
V Sloveniji je povprečni čas za izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjski objekt dobrih štiri do pet mesecev, navajajo na ministrstvu za naravne vire in prostor. Pri tem poudarjajo, da je to primerljivo z drugimi državami Evropske unije, v primeru zahtevnih industrijskih objektov pa so po navedbah ministrstva postopki pri nas celo bistveno krajši. »Po podatkih Evropske komisije je povprečni čas za izdajo dovoljenj za industrijske objekte v večini evropskih držav pet do šest let. V Sloveniji so roki za industrijske objekte bistveno krajši, trajajo od 1,5 leta do 2 let,« so zapisali. Številke torej kažejo drugačno sliko od tiste, ki se pogosto ustvarja v javnosti, da se na gradbena dovoljenja pri nas čaka izjemno dolgo. »Kadar se v javnosti pojavi očitek, da je nekdo gradbeno dovoljenje pridobival več let, običajno ni omenjeno, da je bila ta oseba na primer lastnik kmetijskega, nezazidljivega zemljišča in je samo postopek spreminjanja namembnosti takega zemljišča skozi postopek spremembe občinskega prostorskega akta trajal več let, kar je seveda vplivalo na dolgotrajnost celotnega postopka,« odgovarjajo in pri tem dodajajo, da je v Sloveniji gradnja skladno z določbami prostorskega akta dovoljena le na zazidljivih zemljiščih.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
![MKP_0394[1].jpg](http://cdn.kme.si/public/images-cache/100x100/2025/03/21/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858/67dd316537159/a9c17a540b83ca1d5d0dd0b005f12858.jpeg)
