Niko Časar

Minuli petek se je, kot smo poročali, v prostorih Pomurske gospodarske zbornice v Murski Soboti sestal razvojni svet pomurske regije (razvojni svet), ki bi moral dahniti formalni »da« drugemu dodatku dogovora za razvoj regije. Razvojni svet regije je poleg sveta pomurske razvojne regije (svet regije), ki ga sestavljajo vsi pomurski župani, eden od dveh tako imenovanih regijskih organov, v katerem predstavniki občin, gospodarstva in nevladnih organizacij usklajujejo razvojne pobude in interese v regiji.

Novice

Morali bi odločati o razvoju Pomurja, a prišlo premalo županov

Razdelili dobro polovico sredstev

Pomurska regija ima v tem programskem obdobju v okviru dogovora za razvoj regije rezerviranih okoli 40 milijonov evrov, od tega je del dogovora do sedaj sedem projektov. To so projekt Poni, lendavski podjetniški inkubator, mrežni podjetniški inkubator občin Turnišče, Puconci in Moravske Toplice, fekalna kanalizacija Kamenščak v ljutomerski občini, nadgradnja kanalizacijskega sistema v gornjeradgonski občini, Pomurski center mobilnosti in priprava regionalne celostne prometne strategije. Skupna vrednost teh projektov je dobrih 15 milijonov evrov, od tega je okoli 13 milijonov evrov iz kohezijskega sklada.

TIC Moravske Toplice

V drugem dodatku je prostor našlo še pet projektov, ki so že usklajeni tudi na ravni ministrstev, v skupni vrednosti okoli 10 milijonov evrov, pri čemer sofinanciranje kohezijskega sklada znaša slabih 8 milijonov evrov. Gre za štiri projekte na področju tako imenovane zelene infrastrukture, ki predvidevajo ozelenitve Gornje Radgone, Moravskih Toplic, Turnišča in Radenec, ter gradnjo kolesarske povezave Ključarovci– Ljutomer.

Preostali projektni predlogi, ki so jih iz Pomurja poslali pristojnim državnim organom v potrditev, naj bi prostor našli v tretjem dodatku dogovora za razvoj regije. Gre za dva projekta na področju oskrbe s pitno vodo, devet projektov v sklopu zelene infrastrukture, tri projekte kolesarskih stez in en podjetniški inkubator. Po potrditvi drugega dodatka je sedaj na voljo še slabih 20 milijonov evrov, a vseskozi se pojavljajo zapleti zaradi dolgotrajnosti celotnega postopka in predvsem zaradi pogojev, ki po mnenju večine razvojnih deležnikov vodijo v svojevrsten paradoks. Dogovor za razvoj regije v praksi namreč ne bo kaj veliko prispeval k temu, zaradi česar je bil kot slovenski unikum v sistemu Evropske unije vzpostavljen – uresničevanju regionalnega razvojnega programa in s tem torej k samemu razvoju regije.

Rok Šavel

Očitna ignoranca

Evidentna nezainteresiranost županov in stanje duha v tako imenovani razvojni regiji Pomurje sta se najbolj nazorno pokazala ravno na petkovi seji oziroma bolje rečeno poskusu seje razvojnega sveta. Ta namreč, kot smo prvi poročali, zaradi preslabe udeležbe županov ni bila sklepčna. Od desetih, ki so del organa, bi jih moralo biti najmanj šest, prišli pa so zgolj štirje: Cvetka Ficko (Občina Grad), Branko Slavinec (Občina Križevci), Roman Leljak (Občina Radenci) in Andrej Vrzel (Občina Sveti Jurij ob Ščavnici). Torej tisti iz bolj oddaljenih občin, ni pa bilo med drugim domačega, soboškega župana Damjana Anželja, niti ne beltinskega župana Marka Viraga ali lendavskega Janeza Magyarja. Vsi navedeni so sicer na sejo poslali svoje pooblaščence, ampak ti nimajo glasovalnih pravic, ker so člani razvojnega sveta neposredno izvoljeni oziroma potrjeni z imenom in priimkom v občinskih svetih na predhodno potrjeni skupni kandidatni listi.

»Ne odločamo o malih zadevah, ampak o razvoju regije, člani pa smo se v skladu s poslovnikom dolžni udeleževati sej,« je ob neuspelem poskusu seje dejal predsednik razvojnega sveta Tadej Ružič, ki je ob tem ošvrknil tudi predstavnike gospodarstva, saj da se nekateri že ves mandat razvojnega sveta sej ne udeležujejo. Ker se jim v živo ni uspelo sestati, k dodatku dogovora za razvoj regije pa je soglasje treba dati, da ga bo nato lahko prihodnji četrtek dokončno potrdil še svet regije, je bilo treba opraviti dopisno sejo. Ta se je končala včeraj. Z zagotovitvijo sklepčnosti na daljavo ni bilo težav, čeprav je tudi v tem primeru bilo nekaj abstinentov.

Jure Kljajić

Jevška z dopisom opozorili na težave

Razvojni svet pomurske regije je poleg potrditve drugega svežnja regijskih projektov obravnaval tudi dopis, ki ga iz Pomurja pošiljamo na mizo ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška. V njem razvojni svet izraža ključne polemike, ki so nastale med pripravo in izvedbo dogovora za razvoj regije. Najostreje obsojajo dejstvo, da je v povabilu za pripravo dogovorov ostal pogoj minimalnih aglomeracij, zaradi česar večina projektov s področja osnovne infrastrukture – zlasti na redkeje poseljenih območjih Goričkega – sploh ni mogla biti prijavljena. To po njihovem mnenju postavlja obrobne dele regije v neenakopraven položaj, zato pozivajo k spremembi teh pogojev v prihodnje. Druga pomembna pripomba se nanaša na projekte kolesarskih povezav. Občine prijaviteljice so namreč naletele na nejasnosti glede pogoja občinskih celostnih prometnih strategij (CPS). Nejasnost, ali mora biti CPS sprejeta že ob oddaji projekta ali zadošča njena priprava v kasnejših fazah, ter vprašanje, ali mora biti ta pogoj izpolnjen v vseh občinah, ki jih trasa povezuje, po njihovem mnenju ustvarjata pravno in operativno zmedo.

Novice

Moravske Toplice: Novo upanje za večnamensko dvorano in za ureditev najbolj priljubljene destinacije v Pomurju

Prav tako izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja obrazložitev, zakaj nekateri projekti, za katere so bile med usklajevanjem dane pozitivne ocene, kasneje niso bili vključeni v dodatke k dogovoru. Opozarjajo, da takšna netransparentnost slabi zaupanje v sistem odločanja in ovira načrtovanje v občinah. Razvojni svet se zato zavzema za bolj jasne in predvidljive pogoje ter sprotno obravnavo dodatkov k dogovoru, ki bi omogočila hitrejšo izvedbo tistih projektov, ki so pripravljeni za realizacijo.

Rok Šavel

Bo prišlo do ostanka sredstev?

Težave pri uresničevanju regionalnega razvoja je, kot smo poročali, na minulem strokovnem posvetu na temo športa in turizma v Moravskih Toplicah posebej izpostavil Metod Grah, prvi mož Term Vivat, ki je kot predstavnik gospodarstva ravno tako član razvojnega sveta pomurske regije. Grah je izrazil obžalovanje, da je po usklajevanju najpomembnejših projektov na ravni regije kar nekaj projektov, ki bi prispevali k višji dodani vrednosti, izpadlo zaradi poznejšega črtanja ciljnih politik.

Po ocenah bo regiji iz dogovora za razvoj regije sedaj zaradi izpada projektov ostalo od 6 do 8 milijonov evrov, ki bi jih bilo po njegovem mnenju pametno porabiti za projekte, kot je denimo celovita ureditev središča Moravskih Toplic. »Ustvarimo čez 54 odstotkov vseh prenočitev v regiji, zato hočemo ta kraj urediti kot Davos ali pa še bolje,« je bil slikovit pomurski gospodarstvenik.