Okoli 300 Pomurcev je že oddalo vlogo za dolgotrajno oskrbo na domu ali e-oskrbo, a nihče še ni prejel odločbe.
Uvedbo sistema dolgotrajne oskrbe pričakovano spremljajo hudi poporodnimi krči. Potem ko so zaposleni, delodajalci, upokojenci, kmetje in samozaposleni julija že začeli prispevati v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pri čemer se je do 20. avgusta na posebnem računu zbralo več kot 44 milijonov evrov, do konca leta pa se bo predvidoma okoli 250 milijonov evrov, uporabniki na storitve še čakajo. Odločbe za storitve dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe, ki naj bi se iz teh sredstev krile, ni bilo izdane še nobene. Krepijo se očitki, da plačujemo »na zalogo«, saj pravice še niso zaživele, zbrana sredstva pa se deloma prelivajo tudi v pokojninsko blagajno za financiranje dodatka za pomoč in postrežbo.
Postopek daljši in kadrovsko obremenjujoč Na pomurski vstopni točki, Centru za socialno delo(CSD) Pomurje, so po aktualnih podatkih direktorice Sandre Babič do 10. septembra prejeli 244 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, 37 vlog za e-oskrbo in 168 vlog za oskrbovalca družinskega člana. »Na vstopni točki nismo izdali še nobene odločbe za dolgotrajno oskrbo. Enajstega septembra smo prejeli navodila ministrstva za solidarno prihodnost za ročno izdajanje odločb. To v praksi pomeni, da bomo podatke o izpolnjevanju osnovnih pogojev za pridobitev pravice preverjali na podlagi zaprosil, ki jih bomo pošiljali organom, ki vodijo evidenco o izpolnjevanju pogojev,« pojasnjuje Babičeva in poudarja, da se bo zaradi takšnega načina dela postopek za izdajo odločbe podaljšal, s tem pa bo tudi manj prisotnih svetovalk za dolgotrajno oskrbo, ki opravljajo ocene upravičenosti.
Na pomurski vstopni točki, Centru za socialno delo (CSD) Pomurje, so po aktualnih podatkih direktorice Sandre Babič do 10. septembra prejeli 244 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, 37 vlog za e-oskrbo in 168 vlog za oskrbovalca družinskega člana.
Pri tem velja dodati, da je ministrstvo za CSD Pomurje predvidelo zgolj sedem zaposlitev in enega koordinatorja, ki naj bi sprejel vse vloge, opravil ocenjevanje in izdal odločbo, za območje celotne regije. Od prvega julija so vstopne točke v državi prejele že blizu 4000 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, do konca let naj bi jih 13 tisoč.
Prvega decembra naj bi prav tako zaživela pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, do katere naj bi bilo upravičenih okoli 20 tisoč stanovalcev domov za starejše. Ta po zagotovilih ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki se bo predvsem na račun sistema dolgotrajne oskrbe moral na interpelaciji zagovarjati v državnem zboru, prinaša nižje zneske na položnicah. Plačati bo treba le nastanitev in prehrano, kar naj ne bi zneslo več od zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo, to je 781 evrov.
Ministrstvo je za CSD Pomurje predvidelo zgolj sedem zaposlitev in enega koordinatorja, ki naj bi sprejel vse vloge.
V Pomurju za zdaj le trije Težave pa niso le pri izdaji odločb, ki izvirajo predvsem iz še nevzpostavljenega informacijskega sistema, ampak tudi pri formalizaciji pogodb med občinami in izvajalci. V registru izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, je ta hip moč najti le peščico izvajalcev za zgolj dobro polovico slovenskih občin.
Za pomursko regijo lahko na seznamu najdemo Zavod Vitica, ki naj bi storitev izvajal na območju občin Puconci in Rogašovci, Dom Kuzma za Občino Kuzma.
Za pomursko regijo lahko na seznamu najdemo Zavod Vitica, ki naj bi storitev izvajal na območju občin Puconci in Rogašovci, Dom Kuzma za Občino Kuzma in Zdravstveni dom Gornja Radgona za območje občin Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici. Vloga za vpis izvajalca ali izvajalcev v register je bila oddana še za občine Murska Sobota, Moravske Toplice, Beltinci in Tišina, pri čemer gre najverjetneje za Dom starejših Rakičan. Tudi gornjeradgonski zdravstveni dom bo storitev prav gotovo izvajal na območju svojih dveh preostalih ustanoviteljic – občin Radenci in Apače.
Zdravstveni dom Gornja Radgona naj bi skrbel za območje občin Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici.
Zasebni zavod, povezan z ljutomersko županjo Prejšnji teden so občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje podpisale koncesijsko pogodbo o izvajanju storitev z Zavodom za dolgotrajno oskrbo in pomoč na domu Prlekija. Gre za zasebni zavod, ki je bil ustanovljen letos spomladi, med ustanovitelji pa je Darinka Štuhec. Ta vodi tudi Zavod Skupaj, kjer se v lastniški in vodstveni strukturi pojavljajo ista imena kot pri novem koncesionarju za dolgotrajno oskrbo v štirih prleških občinah. Zavod Skupaj je prav tako zasebni zavod, v katerem je bila v tem mandatu približno dve leti zaposlena ljutomerska županja Olga Karba, preden je letos ponovno začela župansko funkcijo opravljati poklicno.
Zavod Skupaj je prav tako zasebni zavod, v katerem je bila v tem mandatu približno dve leti zaposlena ljutomerska županja Olga Karba, preden je letos ponovno začela župansko funkcijo opravljati poklicno.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Vanesa Jaušovec
