Laške topole v znamenitem prekmurskem drevoredu napadel škodljivec
Kaj se bo dogajalo z drevesi, še ni znano, a po oceni strokovnjaka je malo verjetno, da bi se posušila. V prihodnjih letih se načrtuje tudi postopna sanacija drevoreda pred Bakovci.
Med Mursko Soboto in Rakičanom je bilo leta 2011 posekanih okoli 110 dreves laškega topola, ki so tvorila več kot 40 let star drevored. Še istega leta je bila izvedena revitalizacija in v sklopu projekta 3 Parki zasajenih 140 novih dreves iste drevesne vrste. Že takrat je bilo povedano, da bo po treh, štirih desetletjih drevored spet treba obnoviti, in tudi v javnem podjetju Komunala Murska Sobota, ki skrbi za vzdrževanje javnih prometnih ter zelenih površin v mestni občini, priznavajo, da imajo drevesa v mestu krajšo življenjsko dobo kot v odprti krajini, saj rastejo na omejenem prostoru in v slabših razmerah.
Če ste letošnjo pomlad opazovali drevored ali ga primerjali z idiličnimi fotografijami iz prejšnjih let, ko je ob njih cvetela oljna repica, laški topoli pa so bili lepo zeleni, ste opazili, da njihova podoba ni čisto enaka. In za to ni kriva morebitna obdelava fotografij, saj bližnji pogled na laške topole oziroma jagnede razkriva precej rjavih listov. Na naše poizvedovanje, ali se morebiti drevesa začenjajo sušiti, so v Komunali odgovorili, da rjavi suhi listi niso ostanki iz lanskega leta, ampak je drevesa oziroma liste napadel škodljivec. »Od pristojnih služb še nismo dobili podatkov, za katerega škodljivca gre in kaj se bo dogajalo z drevesi,« so dodali.
Tudi pri gozdarjih tukajšnje enote Zavoda za gozdove Slovenije smo preverili, kaj se dogaja z laškimi topoli in za katere bolezni je ta vrsta dovzetna. Vodja Štefan Kovač je odgovoril, da lahko na topolih najdemo topolove rje, uši, redko pa ga prizadene topolov rak. Za primer topolove rje je pojasnil, da jo tretirajo v drevesnicah, medtem ko se na odraslih drevesih, kot so v drevoredu, ne ukrepa. Glede omenjenega drevoreda je dejal, da so na listih vidne žuželke. »V literaturi je veliko škodljivcev, ki bi lahko bili prisotni na topolih,« je dodal.
Povedal je, da bo identiteto škodljivca na podlagi odvzetih vzorcev ugotovil Gozdarski inštitut Slovenije, s katerim je Komunala že v stiku. Je pa Kovač še zatrdil, da je pri tako velikih drevesih nevarnost, da bi se posušila, majhna. »Tudi če jih kakšno leto doleti napad škodljivca oziroma bolezni, se obnovijo,« je pojasnil. Pristavil je še, da lahko laški topol doseže starost do sto let, v območni enoti imajo primer 150 let starega topola, po literaturi pa lahko izjemoma doseže tudi 300 let.
Znamenitost krajine
V javnem podjetju, ki je izvedlo obnovo drevoreda, poudarjajo, da so vsa pred slabimi petnajstimi leti zasajena drevesa zrasla in zapolnila prostor ter izpolnila pričakovanja. »Drevored daje vetrno zaščito in ima za naš prostor reprezentančno vrednost, ker obiskovalca pospremi v mesto in iz njega,« povedo o zeleni znamenitosti krajine oziroma mesta, ki je uvrščena tudi na seznam enot nepremične kulturne dediščine v mestni občini.
Ni pa ta drevored, ki velja za enega najdaljših v državi, edini v mestni občini. Skupaj jih je po podatkih Komunale 38. »Število dreves v posameznih drevoredih je zelo različno, od 140 pa do osem dreves v posameznem drevoredu. Skupno je zasajenih okrog 1100 dreves,« so ocenili. Za drevorede je primernih več drevesnih vrst, odvisno tudi od lokacije.
»Raziskave gredo v to smer, da naj bi se zasajevali mešani drevoredi, da je znotraj enega drevoreda zastopana biotska raznolikost, da so mešana drevesa v enem drevoredu, da če se pojavi bolezen, škodljivec, ki napada določeno vrsto dreves, ne bo celotni drevored propadel, ampak samo del,« pravijo vzdrževalci zelenih površin. Dodali so še, da so v mestni občini v drevoredih zastopane različne vrste lip, javorja, kroglasti javor, jesen, topol, japonska češnja, gledičija, turška leska, divji kostanj, maklen, hrasti, stebrasti hrast, stebrasti gaber in jelša.
V načrtu mešani drevored
Eden od bolj poznanih drevoredov v mestni občini je tudi hrastov pred Bakovci. V njem zevajo luknje, ker se očitno nekatera drevesa niso prijela. Na Komunali so pojasnili, da so bila drevesa zasajena pred več kot desetletjem s prostovoljnim delom občanov, posadili so jih v obstoječi teren in obstoječo zemljino, zato nekoliko stagnirajo. »V prvih letih po sajenju so kar nekaj dreves poškodovali traktorji. V zadnjih letih se je na hraste razširilo več bolezni in škodljivcev, in sicer hrastova čipkarka, hrastov sprevodni prelec, hrastova pepelovka. Vse to vpliva na to, da drevesa slabše rastejo, nimajo želenega prirasta, žal nekatera tudi propadejo. Ker gre za enega najdaljših drevoredov v občini, za zdaj sredstva za njegovo sanacijo v proračunu občine še niso predvidena,« so odgovorili na vprašanje, ali bodo manjkajoča drevesa nadomestili z novimi. So pa napovedali, da v skladu s finančnimi zmožnostmi v prihodnjih letih načrtujejo postopno sanacijo tega drevoreda s sanacijo sadilnih jam in zasaditvijo drugih drevesnih vrst s podobno rastjo, da bi to postal mešani drevored.
Blažijo podnebne spremembe
Že na podlagi laičnega mnenja je jasno, da je treba za drevesa na pravi način skrbeti. Predvsem v poletni vročini lahko opazimo delavce, da drevesa v drevoredih zalivajo. Kako pogosto to počnejo, je po njihovih besedah odvisno od starosti drevoreda in padavin. V dobi vraščanja, dve leti po zasaditvi, jih je treba redno zalivati, sicer pa je pogostost zalivanja odvisna od količine padavin. »Na podlagi spremljanja padavin se določijo intervali zalivanja. Zalivanje na novo zasajenih dreves ni omejeno samo na poletne mesece, ampak se skozi celo leto spremlja količina padavin. Tudi pozno jeseni in zgodaj spomladi je treba na novo zasajena drevesa zaliti, če ni dovolj padavin. Po suhih zimah so se na novo zasajena drevesa zalivala že v februarju,« so opisali.
Poudarili so še, da so mestna drevesa zelo pomembna, ker v prostor vnašajo biotsko raznolikost in krepijo odpornost urbanih območij ob podnebni krizi. »Drevesa so zelo dragocena infrastruktura za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, hkrati pa prispevajo k večji socialni povezljivosti, zdravju in dobremu počutju ter tako izboljšujejo kakovost življenja različnih živih bitij,« poudarjajo na Komunali. Drevesa so pljuča za mesto, izboljšujejo kakovost zraka, zadržujejo prah, vetrove, hrup, zadržujejo temperaturo v poletnih mesecih, naštevajo njihove odlike. »Treba je ohranjati prav vsako drevo v mestu in vedno znova je treba zasajevati nova drevesa. Izbirati je treba različna drevesa in spremljati raziskave oziroma testiranja drevesnih vrst, ki so prilagojene podnebnim spremembam,« so sklenili.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
