Dvojni udarec za lastnike praznih parcel, plačati bodo morali tudi takso
Država predlaga obvezno takso za neizkoriščena stavbna zemljišča – Mestna občina Murska Sobota podobne cilje letos že zasleduje z višjim NUSZ.
Vlada je nedavno sprejela in v zakonodajni postopek poslala predlog sprememb zakona o urejanju prostora, ki prinaša številne novosti. Tako dobrodošle poenostavitve, kot so hitrejše sprejemanje prostorskih načrtov, skrajšanje rokov za mnenjedajalce in ciljno usmerjene spremembe občinskih prostorskih načrtov, kakor tudi novo dajatev: obvezno takso za neizkoriščena stavbna zemljišča.
Možnost bo po letu 2027 obveznost
Taksa, ki jo omogoča že veljavna zakonodaja, je predpisana v enotni višini 0,30 evra po kvadratnem metru zemljišča, občine pa jo bodo obvezno morale začeti zaračunavati po letu 2027, še prej pa morajo sprejeti temu namenjen odlok, vzpostaviti evidence in določiti območja plačevanja takse.
Zaračunavala se bo za tista neizkoriščena stavbna zemljišča, ki so že v celoti pripravljena za gradnjo. Nanaša se na zemljišča, ki sodijo v tako imenovano peto razvojno stopnjo, kot jo opredeljuje lani sprejeti pravilnik o razvojnih stopnjah. Ključno je, da za takšno zemljišče še ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čeprav je pravno in infrastrukturno povsem pripravljeno za investicijo. Namen takse je torej jasen: lastnike spodbuditi k čimprejšnji aktivaciji zemljišč.
Čeprav že zdaj zakon omogoča uvedbo takse za neizkoriščena stavbna zemljišča, se je po besedah ministra Jožeta Novaka za ta ukrep do danes odločila zgolj ena od 212 slovenskih občin. Sprememba zakona zdaj občinam zaračunavanje takse nalaga kot obveznost, s čimer jih država skuša končno prisiliti, da same odpravijo ovire, ki jih doslej niso želele ali znale. Hkrati pa občinam, ki tarnajo zaradi pomanjkanja izvirnih prihodkov, omogočiti spodobno polnjenje proračuna za izvajanje aktivne zemljiške politike.
Soboška blagajna se letos že polni z višjim NUSZ
Občine sicer že sedaj razpolagajo z orodjem za podobno obdavčitev, ki je ravno tako obvezna, s tem da so razlike v implementaciji velike – govorimo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). To naj bi se že zdaj zaračunavalo tudi za nezazidana stavbna zemljišča, a številne občine tu niso povsem dosledne. Do odmevne spremembe na tem področju je denimo prišlo lani v edini mestni občini v Pomurju – Mestni občini Murska Sobota.
Na zadnji seji mestnega sveta v letu 2024 so uvedli ločeno, bistveno višjo vrednost točke za nezazidana zemljišča, s čimer so se odločili za strožji pristop do tistih, ki zemljišča hranijo brez dejanske namere za gradnjo. Po novem se za nezazidana zemljišča uporablja vrednost točke, ki je za kar 50 odstotkov višja kot za pozidana.
Občina je ukrep jasno utemeljila kot orodje v boju proti špekulativnemu zadrževanju zemljišč, ki ostajajo neaktivirana, medtem ko tisti, ki bi gradili, do njih ne morejo priti. Župan Damjan Anželj je ob sprejemanju ukrepa, ki ga je pred tem vseskozi javno napovedoval, poudaril, da gre za enega ključnih korakov pri sproščanju zazidljivih površin, ki so sicer formalno na voljo, a jih v praksi ni mogoče aktivirati – tudi zato, ker jih nekateri lastniki načrtno zadržujejo v upanju na rast cen ali druge spremembe.
Za murskosoboško občino veliko prostora
Občinska uprava je že takrat omenjala možnost uvedbe takse za neizkoriščena zemljišča po veljavnem zakonu, a dodala, da občina tega ukrepa trenutno ne more uvesti, saj nima vzpostavljenih razvojnih stopenj stavbnih zemljišč. Argument težko vzdrži kritično presojo. Gre namreč bolj za vprašanje politične volje in administrativne odločitve, saj so v upravi v nadaljevanju sami postregli z jasnim podatkom, da je v mestni občini kar 39 odstotkov vseh stavbnih zemljišč nezazidanih.
To v praksi pomeni več kot tisoč hektarjev površin, od tega je – po lastni evidenci občine – 417 parcel s skupno 647.558 kvadratnimi metri, ki so pripravljene za takojšnjo gradnjo. Gre za zemljišča, ki bi bila lahko v skladu z novelo zakona zrela tudi za odmero takse. Če bi torej takso že danes uvedli, bi to za soboško občino pomenilo potencialen dodatni letni izplen v višini slabih 200 tisočakov.
Ob že višjem NUSZ gre nedvomno za spodoben prihodek, kar najbolje ponazori primer z območja Severne obrtno-industrijske cone, ki je pogosto označeno kot problematično ravno zaradi praznih parcel. Tam je denimo po podatkih občine podjetje za nezazidano zemljišče v velikosti 20.000 kvadratnih metrov lani prejelo odmero NUSZ v višini 11.700 evrov, po 50-odstotni podražitvi mora letos plačati 17.550 evrov.
Ko bo za isto zemljišče obračunana še taksa, bo moralo podjetje za občinsko blagajno odšteti še dodatnih šest tisočakov. Medtem ko NUSZ lahko variira, bo taksa zakonsko pavšalna in brez izjeme enaka za vse – 30 centov na kvadratni meter, ne glede na lokacijo in vrednost zemljišča. Če je fizična oseba za nezazidano zemljišče v velikosti 850 kvadratnih metrov za stanovanjsko gradnjo v Murski Soboti morala plačati 74 evrov NUSZ, letos pa se je ob povišani vrednosti dajatev povzpela na 110 evrov, bo po letu 2027 morala plačati še takso v višini 255 evrov.
Ob dejstvu, da mnoge občine že z NUSZ niso bile dosledne, ob tem pa nova ureditev predvideva enotno, pavšalno višino, kjer bo enako plačal lastnik zazidljive parcele v središču Ljubljane kot tisti na robu Goričkega, in ob močno ukoreninjenem občutku Slovencev do nepremičninske lastnine je jasno, da bo nova taksa, še preden bo prvič zaračunana, precej burila duhove.
Dvojna obdavčitev?
Ob pomisleku, da gre pri uvedbi takse ob hkratni ohranitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za nevarnost dvojne obdavčitve, na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da gre za dve ločeni dajatvi z različnim namenom in zakonskimi podlagami. Kot pojasnjujejo, NUSZ pomeni splošno davčno obveznost, ki jo zakon predpisuje za širši nabor nepozidanih stavbnih zemljišč, medtem ko je taksa za neizkoriščeno stavbno zemljišče vezana izključno na zemljišča, v katera so bila že vložena javnofinančna sredstva in ki so povsem pripravljena za gradnjo.
»Taksa je ukrep zemljiške politike in se uporablja za doseganje racionalne rabe prostora,« so nam pojasnili na ministrstvu. Dajatev je tudi namenski vir financiranja. Pogoji za odmero obeh dajatev se ugotavljajo individualno. Za NUSZ veljajo določbe zakona o graditvi objektov, ki opredeljuje, katera zemljišča štejejo kot zazidana in katera kot nezazidana. Pri taksi pa se uporabljajo strožji kriteriji, določeni v zakonu o urejanju prostora.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
