Rok Šavel

Dvorec Jeruzalem, ki ga je po nekajletnem samevanju avgusta leta 2021 prevzel izkušeni domači gostinec Dino Kruhoberec, a se opekel, ima novega najemnika. Kruhoberec je slikoviti dvorec sredi Ljutomersko-Ormoških goric prevzel v precej neugodnem času za gostinstvo, v obdobju epidemije koronavirusa, a tudi ob precejšnjem pompu, saj je podpis petletne najemne pogodbe z mesečno najemnino v višini 4200 evrov brez davka potekal javno in v navzočnosti medijev.

Upravljanje dvorca se mu evidentno ni izšlo, zato je že spomladi leta 2023 z lastnico, ljutomersko občino, sklenil dodatek k najemni pogodbi, da bo dvorec obratoval v zmanjšanem obsegu, poleg tega predmet najema niso več bili bližnji prostori servisno-informacijske pisarne oziroma TIC-a Jeruzalem.

Rok Šavel

Do takrat je TIC kot podnajemnik upravljal Boštjan Ivanjšič, po manevru, ko se je čez noč moral po petih letih posloviti, pa je njegova najemnica postala Prleška razvojna agencija, gospodarsko interesno združenje, ki so jo ustanovile občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej ter Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer, vodi pa jo Goran Šoster.

Več kot 60 odstotkov nižja najemnina

Ljutomerska občina je nato sredi marca letos sprožila ponovno iskanje najemnika dvorca. Kot je bilo navedeno v javnem razpisu, so poslovni prostori v izmeri več kot 1000 kvadratnih metrov namenjeni izvajanju gostinske, nastanitvene, turistične in izobraževalne dejavnosti ter organizaciji dogodkov. Bodoči najemnik mora vzpostaviti kategorizacijo nastanitvenega objekta, ki bo ustrezala štirim zvezdicam, in skrbeti za ugled dvorca ter obratovati najmanj od 20. aprila do 11. novembra v letu, vsaj od petka do nedelje, ter na Martinovo soboto, na silvestrovo in ob drugih praznikih ter dela prostih dnevih. Pri izboru ponudnika bo komisija, ki jo imenuje županja Olga Karba, upoštevala višino najemnine, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati, in program oziroma vizijo upravljanja dvorca.

Miha Sostaric

Na javni razpis sta, kot so nam potrdili v ljutomerski občinski upravi, prispeli dve ponudbi, eno je oddala samostojna podjetnica Romana Fišinger oziroma njeno podjetje Luella events, drugo Prleška razvojna agencija (PRA). Komisija je kot novega najemnika izbrala PRA, ki je edina oddala sprejemljivo ponudbo in zbrala vse točke. Po pojasnilih občine se ponudba Fišingerjeve niti ni ocenjevala, ker ni izpolnjevala vseh zahtev oziroma pogojev razpisa.

Zanimivo, da podjetje Luella events danes niti več ne obstaja. V poslovni register je bilo vpisano 27. marca letos, torej manj kot teden dni pred rokom za oddajo ponudb za dvorec, in izbrisano na praznični prvi maj.

Razvojna agencija, katere ustanoviteljica in pomemben financer je tudi ljutomerska občina, je tako najprej po mehki rošadi prišla do najema prostorov TIC-a v bližini dvorca, sedaj pa v upravljanje prevzela še mogočen dvorec, ki velja za kulturni spomenik. Ob tem ni zanemarljivo, da ima bistveno izboljšane pogoje od prejšnjega najemnika Kruhoberca – upravljanje za nedoločen čas ter 1616,10 evra mesečne najemnine. Kako bo Šostru in njegovi razvojni agenciji s petimi zaposlenimi uspelo to, kar pred tem ni uspelo izkušenemu gostincu, je vprašanje, ki se postavlja samo po sebi. Res pa je, da mu je omogočeno tudi, da dvorec odda v podnajem.

Revitalizacija dvorca padla v vodo

Če je ljutomerska občina v nekoliko nenavadnih okoliščinah uspela dobiti novega najemnika slikovitega dvorca, ji ni uspelo na razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj s projektom revitalizacije dvorca. Skoraj milijon evrov vreden projekt je predvideval temeljito energetsko sanacijo objekta in ureditev funkcionalnih pripadajočih površin ter tudi spremembo funkcionalnosti objekta iz gostinske dejavnosti v dopolnjujoče se dejavnosti. 

Županja Olga Karba je neuspeh na razpisu pospremila s pomenljivim komentarjem, v katerem je ošvrknila ministrstvo pod vodstvom Aleksandra Jevška, češ da dvorec na razpisu, kjer je bil med kriteriji tudi regijski pomen projekta, ni prejel nobene točke. »Kljub temu da stoji v krajinskem parku Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice, da so ga obiskali številni državni voditelji, ki so sami poudarjali njegov pomen na državnem nivoju, in da ga Slovenska turistična organizacija redno predstavlja kot enega izmed biserov Slovenije,« je poudarila Karbova in razkrila, da so prek informacijskega pooblaščenca zaprosili za vpogled v oceno projektnih vlog, saj da »želijo razumeti, katere projekte ministrstvo prepoznava kot projekte regijskega pomena«.Na ministrstvu so za Vestnik odgovorili, da so bili projekti na razpisu, ki je bil namenjen revitalizaciji objektov javne infrastrukture v občinah na obmejnih problemskih območjih, ocenjeni skladno z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji. »Razpis ni bil namenjen podpori regijskim projektom, temveč projektom občin na obmejnem problemskem območju,« so še poudarili na ministrstvu za naš časopis. Ljutomerska občina je bila na seznam občin v obmejnem problemskem območju uvrščena šele ob lanski spremembi uredbe istega ministrstva.