Krofi skozi številke. Koliko minut je bilo treba delati, da smo lahko kupili vse sestavine?
Danes je dan pustnih norčij, ki ga ob pustnih šemah najpogosteje povezujemo še s krofi. Statistični urad Republike Slovenije je pred pustom zbral nekaj statističnih podatkov o tej priljubljeni sladici in o sestavinah, ki so zanjo potrebne.
V letu 2020 je bilo na prebivalca Slovenije porabljenih 116 kilogramov moke. Letna potrošnja žit se je sicer v zadnjih 20 letih gibala od 109 kilogramov (2009) do 135 kilogramov (2001). Povprečna drobnoprodajna cena kilograma pšenične moke je lani znašala 0,74 evrov. Prebivalec Slovenije si je v letu 2020 s povprečno mesečno plačo lahko kupil 1679 kilogramov pšenične moke. Za kilogram moke je moral v povprečju delati šest minut.
Za deset kokošjih jajc je bilo v lanskem letu v povprečju treba odšteti 2,02 evra oziroma 12,2 odstotka več kot leto pred tem. Stopnja samooskrbe z jajci je bila v letu 2021 95-odstotna, prebivalec Slovenije pa je v povprečju na leto porabil 173 kokošjih jajc.
Sladkorno peso so pridelovalci v letu 2020 pridelovali na 113 hektarjih, pridelali pa so je okoli 7500 ton. Povprečna cena kilograma sladkorja je bila 0,86 evrov. S povprečno mesečno neto plačo so lahko Slovenci kupili 1405 kilogramov sladkorja, za nakup enega kilograma pa so morali v povprečju delati sedem minut.
Povprečna cena za liter trajnega polnomastnega mleka lani je znašala 0,76 evrov, za jedilno olje pa 1,67 evrov, kar je 20 odstotkov več kot v letu prej. Za liter jedilnega olja je bilo v letu 2020 treba delati enajst minut, s povprečno plačo pa smo lahko kupili 870 litrov jedilnega olja.
Za kilogram džema smo lani v povprečju odšteli šest evrov, drobnoprodajna cena kilograma kuhinjske soli pa je znašala 0,71 evrov. Vrednost uvoza pekovskega kvasa je bila v prvih desetih mesecih 2021 2,1 milijona evrov. Največ smo ga uvozili iz Madžarske.
