Jure Kljajić

Pred dnevi smo pisali, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v postopku zahteve za varstvo zakonitosti ugodilo predlogu Franca Šlihthubra za odložitev izvršitve pravnomočne zaporne kazni, ki mu je bila naložena zaradi oškodovanja upnikov podjetja Pindža.  

Jure Kljajić

Novice

Franc Šlihthuber še ne gre v zapor, vrhovno sodišče izvršitev odložilo

Zanimalo nas je, zakaj se je vrhovno sodišče odločilo ugoditi predlogu obsojenega. Kot so nam pojasnili, so odločitev v omenjeni zadevi sprejeli na podlagi petega odstavka 423. člena zakona o kazenskem postopku, v okviru katerega zahteve za varstvo zakonitosti ne obravnavajo celovito, ampak lahko opravijo le omejen preizkus predpostavk za odlog oziroma prekinitev izvršitve izpodbijane sodne odločbe.

Jure Kljajić

"Ob takšnem omejenem preizkusu vložnikovega predloga vrhovno sodišče ni prepoznalo razlogov za zavrženje zahteve, zahteva tudi ni očitno neutemeljena, ob vložitvi zahteve in predloga pa je bil obsojenec tudi na prostosti. Vrhovno sodišče je tako na podlagi omenjenega odstavka 423. člena zakona predlogu ugodilo in odločilo, da se izvršitev pravnomočne sodbe odloži," so še pojasnili. 

Dodali so, da se je do predloga za odložitev izvršitve izpodbijane sodbe opredelilo tudi vrhovno državno tožilstvo, ki je prav tako predlagalo, da se predlogu ugodi, saj so za to izpolnjeni zakonski pogoji. 

Damjana Nemeš

Kdaj bo odločeno še v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je obsojeni vložil, sodišče še nima odgovora, ta bo predvidoma znan šele čez nekaj tednov. 

Kaj pravi omenjeni člen zakona? 

Če je podan predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe odločbe (šesti odstavek 421. člena), vrhovno sodišče o njem odloči s sklepom po prejemu odgovora vrhovnega državnega tožilstva, predlogu pa ugodi, če pri obravnavanju predloga zahteve za varstvo zakonitosti ne zavrže, če zahteva za varstvo zakonitosti ni očitno neutemeljena in če so podani pogoji iz šestega odstavka 421. člena tega zakona.