Gaja Zadravec iz Beltinec je v svet mode vstopila neobičajno in povsem nenačrtovano. V četrtem letniku srednje šole si je s prijateljico šla ogledat nekaj fakultet. O študiju v Ljubljani ni razmišljala, saj je po končani srednji šoli načrtovala zaposlitev v laboratoriju. »Bila je sobota in nisem imela drugih načrtov, zato sem šla z njo,« pripoveduje Gaja. Obiskali sta fakulteto za dizajn v Trzinu in med predstavitvijo je Gaja začutila posebno zanimanje za modo. Kar jo je spodbudilo k prijavi na sprejemne izpite, ki jih je uspešno opravila. Ob tem pove, da je že od nekdaj želela biti lepo oblečena in te možnosti takrat ni imela.

Osebni arhiv

Prvo leto študija je bilo zelo naporno, saj se je hitro morala naučiti novih veščin, ki so jih nekateri sošolci že obvladali. »Bila sem pripravljena delati, imela sem dobre delovne navade in močno željo po napredku,« razlaga Gaja o svoji poti pridobivanja znanja ter poudari, da je blago postalo njen medij, s katerim se igra, raziskuje in izraža.

Mlada oblikovalka iz Beltinec v Pokrajinskem arhivu

Prekmurska ženska kot rdeča nit modnih kolekcij

»Zelo rada se učim, še posebej iz napak,« pove. Sprva jo napake sicer razjezijo, prizna, vendar se pogosto izkažejo za ključne pri ustvarjalni rasti. Šivanje se morda zdi komu preprosto, a po besedah Gaje se le redki zavedajo, koliko časa in dela je potrebnega za en sam kos oblačila – od prve skice do končnega izdelka. Gaja najbolj uživa v vmesnih fazah – pri igranju s kroji, ki ji pogosto povzročajo težave, pri iskanju pravega blaga, preizkušanju tekstila, raziskovanju kontrastov sukancev in izbiri gumbov.

Osebni arhiv

Samostojna razstava v Cankarjevem domu
Mlada oblikovalka je po končanem študiju na fakulteti za dizajn v Ljubljani prejela več pomembnih priznanj ter se imela možnost predstaviti na ljubljanskem tednu mode, kar je pomemben korak v njenem profesionalnem razvoju. »Med njimi bi posebej omenila nagrado LJFW WOW, ki sem jo leta 2024 prejela na Ljubljanskem tednu mode za najboljšo študentsko kolekcijo. V istem letu sem se na tednu mode predstavila s svojo zaključno kolekcijo Movement of Life, ki je nastala v tretjem letniku študija pod mentorstvom profesorice Matee Benedetti,« pove.

Osebni arhiv

Za isto kolekcijo je prejela tudi nagrado BigSEE – Perspektivni slovenski oblikovalci 2025. Letos pa je za diplomsko kolekcijo Nostalgija prejela nagrado daljnogled, ki jo podeljuje Društvo oblikovalcev Slovenije. Ta ji omogoča samostojno razstavo v Cankarjevem domu, kar Gaja dojema kot izjemno priložnost za predstavitev svojega dela širši javnosti in krepitev prepoznavnosti. Kolekcija Nostalgija je bila nagrajena tudi v Beogradu na Metropolitanski univerzi v okviru natečaja Past2Future Fashion, nagrada pa ji omogoča predstavitev na tednu mode v Skopju. »Vsa ta priznanja zame niso zgolj nagrade, temveč predvsem potrditev truda, vztrajnosti in predanosti oblikovanju. So močna spodbuda, da še naprej razvijam svoj izraz, raziskujem nove poti in gradim svojo zgodbo v svetu mode.«

Osebni arhiv

Pomurje kot navdih
V njenem ustvarjanju imata pomembno vlogo prekmurska zgodovina in dediščina, saj verjame, da dediščina močno oblikuje posameznika. »Pogosto se sprašujem, kdo bi sploh bili brez nje,« pravi. V njeni diplomski kolekciji Nostalgija jo je posebej navdihovala arhitektura cimprane hiše, ki je na prvi pogled zelo minimalistična, a hkrati izjemno funkcionalna, trajnostna in premišljena. Pomemben vir navdiha je bila tudi prekmurska noša, ki je na videz enostavna in čista, a v sebi nosi globok pomen, identiteto in zgodbo prostora.

Osebni arhiv

V svetu, ki je zasičen z informacijami, podobami in izdelki, se želi z oblikovanjem vračati k vrednotam, kjer velja, da je manj več, kjer se cenijo kakovost, trajnost in premišljenost izdelka. Dediščino vključuje v svoje delo prav zato, ker brez nje ne bi bila to, kar je. 

Osebni arhiv

Prekmurje na Gajo vpliva predvsem z umirjenostjo, preprostostjo in pristnostjo. »Ta ritem življenja se izraža tudi v mojem oblikovanju – v čistih linijah, premišljenih krojih in poudarku na funkcionalnosti ter kakovosti. Domače okolje me uči potrpežljivosti in spoštovanja do procesa, kar je zame ključno pri ustvarjanju, saj si vzamem čas za raziskovanje materialov, detajlov in zgodb, ki jih želim prenesti v oblačilo.«

Osebni arhiv

Poučen proces
Gajin ustvarjalni proces se vedno začne z zgodbo. »To je trenutek, ko v meni vznikne čustvo – emocionalni impulz, ki me poveže s temo in mi da notranje izhodišče za ustvarjanje,« razlaga Gaja in nadaljuje, da ta občutek nato nadgradi z vizualnimi elementi, kot so slike, teksture, arhitektura, detajli iz okolja ali spomini, iz katerih črpa barvno paleto, silhuete, razmerja in splošni občutek kolekcije. Vizualni material ji pomaga, da temo zasidra, in ji da jasno podobo, še preden se loti risanja.

Osebni arhiv

Ko ima pred seboj izoblikovano vizualno zgodbo, sledijo skice. Ta faza je pri njej pogosto dolgotrajna, saj raziskuje različne možnosti in se ne zadovolji s prvo rešitvijo. Ko izbere skice, sledi oblikovanje krojev, kar je zanjo najzahtevnejši del procesa. Rada eksperimentira s konstrukcijo, šiva začetne prototipe in jih večkrat predeluje, popravlja ter prilagaja, dokler izdelek ne doseže ravnovesja med idejo, obliko in funkcionalnostjo.

Osebni arhiv

Vprašanje, kdaj je kos dokončan, je pri Gaji zelo intuitivno. To je trenutek, ko gleda oblačilo in si ga skuša predstavljati, kako bi bilo videti z dodatnim detajlom, šivom ali dodatkom, in ugotovi, da bi bilo vse, kar bi še dodala, odveč. Takrat potegne črto in izdelek pusti, kakršen je. »Pogosto se moram od oblačila tudi fizično in miselno odmakniti, včasih celo za teden ali več. Ko se k njemu vrnem s svežimi očmi, ga vidim drugače, kar se mi zdi ključno za objektivno presojo.«

Osebni arhiv

Zanimivo se ji zdi tudi, kako zelo se človek skozi proces ustvarjanja spreminja. Od prve skice do končnega izdelka pogosto mine veliko časa, v tem obdobju pa se spremenijo tudi njeni pogledi, razmišljanja in razumevanje samega kosa. Ko je izdelek končan, se pogosto zaveda, da bi ga danes morda naredila drugače ali celo bolje. »Prav zato je oblikovanje zame izjemno poučen proces, ki me nenehno uči potrpežljivosti, sprejemanja odločitev in zaupanja lastni intuiciji.«

Zgodb

Za Gajino oblikovanje so značilni kompleksni kroji ter uporaba večje količine materiala za ustvarjanje volumna in izrazite silhuete. Pogosto vključuje tudi ročne tehnike, ki oblačilom dodajo edinstvenost in osebno noto. 

Osebni arhiv

Lastna blagovna znamka
Svojo oblikovalsko pot želi nadaljevati tako, kot jo je začrtala že do zdaj – ustvarjati premišljeno, iskreno in zvesto sebi. V ospredje svojega dela želi postavljati manjše, skrbno zasnovane kolekcije z omejenim številom reprodukcij, saj verjame v ekskluzivnost, kakovost in trajnost. Oblačila želi ustvarjati z mislijo na dolgo življenjsko dobo, tako v estetskem kot tudi v vrednostnem smislu. Najbolj pa jo privlači oblikovanje za posameznika – delo, pri katerem lahko prisluhne željam, spozna osebnost in razume potrebe človeka, za katerega ustvarja, ter svoj oblikovalski izraz subtilno umesti v njegov vsakdan.

Osebni arhiv

V prihodnjih letih želi graditi lastno blagovno znamko, sodelovati z ustvarjalci z različnih področij ter svoje kolekcije predstavljati tudi v mednarodnem prostoru. Zanimajo jo razstave, modni tedni in projekti, ki prepletajo modo, umetnost in dediščino. »Predvsem pa si želim ohraniti radovednost, igrivost in pogum za raziskovanje novih poti, saj verjamem, da prav v tem nastajajo najbolj pristne in razburljive zgodbe v oblikovanju,« sklene Gaja.

Osebni arhiv