Majda Horvat

Stečajni postopek nad beltinsko Beltinko, ki je po več kot 70-letni tradiciji proizvodnje pletenin v Sloveniji sredi aprila klavrno ugasnila, po objavi otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja Gregorja Beleta razkriva nekaj posebnosti. Spomnimo, da je Beltinka v stečajnem postopku pristala na predlog poslovodstva – družine Belovič, ki lastniško obvladuje tudi družbo Pro-Bel, edino družbenico Beltinke. Kot so spomladi zatrjevali lastniki, so kljub njihovim naporom naročila drastično upadla, glavni poslovni partnerji iz tujine so zašli v finančne težave in tako so se plačila zamikala, stroški pa naraščali, zato jim ni preostalo drugega kot poslati podjetje v stečaj.

Politika

Pomagali bodo osebam, ki so zaradi stečaja podjetij ostali brez službe

vestnik.si

Premoženja malo

Kot navaja Bele, je Beltinka poslovala negativno že od leta 2019, bilančna izguba pa se je iz leta v leto povečevala. Konec leta 2023 je bila že tako velika, da je bila izpolnjena domneva insolventnosti. Vodstvo je stanje v letu 2024 skušalo reševati z zmanjšanjem osnovnega kapitala, da bi pokrilo pretekle izgube, a je tovarna pletenin v istem letu ponovno dosegla visoko izgubo, zato je bila njena usoda praktično zapečatena. Vseh 20 zaposlenih, ki so si ob začetku stečaja služili kruh v beltinskem podjetju, je prejelo odpoved. Otvoritvena bilanca ob uvedbi stečaja je pokazala za približno 84 tisoč evrov vredne proizvodne opreme, za nekaj več kot 33 tisoč evrov zalog, 7700 evrov denarnih sredstev in za pičlih 126 evrov izterljivih terjatev. Premoženja je torej bore malo, saj je nepremičnina, v kateri je Beltinka opravljala svojo dejavnost, v lasti njene družbenice – podjetja Pro-Bel. Del zalog in končnih izdelkov je stečajni upravitelj že unovčil, skupaj za okoli 30 tisoč evrov, trenutno pa poteka prodaja proizvodne opreme, ocenjene na nekaj več kot 80 tisoč evrov, kar pomeni, da bi se lahko stečajna masa povečala na približno 130 tisoč evrov, kar bo najverjetneje končni znesek.

arhiv Vestnika

A to je manj kot polovica vrednosti vseh prijavljenih in priznanih terjatev, ki so nanesle slabih 300 tisoč evrov. Od tega bodo najprej poplačani prednostni upniki, to so delavci, ki jim Beltinka dolguje plače, odpravnine ter regres in so prijavili za skupno okoli 230 tisoč evrov terjatev do svojega propadlega delodajalca.

Tožiti direktorja ne bi bilo smiselno

V oči pa bode to, da je največji posamični upnik Beltinke ravno družba Pro-Bel, njena lastnica. Prijavila je terjatev v višini slabih 35 tisoč evrov, večinoma zaradi neplačanih najemnin za nepremičnino, ki jo je oddajala Beltinki. Lastniki, ki so Beltinko poslali v stečaj, so torej hkrati njeni največji upniki. Čeprav poslovodstvo ni pravočasno vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, pogoji za stečaj so bili namreč izpolnjeni že vsaj leto prej, stečajni upravitelj meni, da s tem za večino upnikov ni nastala dodatna škoda. Terjatve delavcev bi nastale tako ali tako, največja navadna terjatev pa pripada lastniški družbi. Zato meni, da odškodninska tožba zoper direktorja ni smiselna, razen če bi se kateremu od upnikov zdelo vredno kriti stroške postopka. To se verjetno ne bo zgodilo, saj Belovičevi sami sebe ne bodo tožili, preostali upniki pa so pretežno zaposleni in državne agencije oziroma skladi.

Gospodarstvo

Konec za edino tovarno pletenin v Sloveniji: Beltinka Beltinci gre v stečaj

Bele tako pričakuje, da bo v drugi polovici prihodnjega leta stekla razdelitev premoženja upnikov, delež poplačil zaposlenih pa bo tako odvisen od uspeha prodaje opreme in izterjave terjatev, preostali, vključno z lastniki, pa lahko računajo zgolj na simboličen delež ali pa še to ne. Stečajni postopek Beltinke naj bi se po predvidevanjih stečajnega upravitelja končal avgusta prihodnje leto.