Arhiv podjetja.

Najnovejši predlog vlade oziroma bolje rečeno predsednika vlade Roberta Goloba je razburil ali razveselil, odvisno od zornega kota, dobršen del javnosti. Ob pogovorih glede razbremenitve gospodarstva in spremembe sistema normirancev, ki ga je mimogrede ravno obstoječa vlada odpravila, je padel tudi predlog obvezne božičnice. Šlo bi za obvezno izplačilo dodatka ob koncu leta, ki bi ga delodajalci namenili vsem zaposlenim, po vladni ideji v višini polovice neto minimalne plače, kar nanese 639 evrov neto.

DZ

Kljub pričakovano ostremu odzivu predstavnikov delodajalcev in gospodarstva je Golob v ponedeljek v državnem zboru v odgovoru na poslansko vprašanje zatrdil, da bo božičnica kot obvezen ukrep vpeljana že letos. Od razbremenitve gospodarstva in vzpostavitve bolj predvidljivega poslovnega okolja do nove obvezne obremenitve, pri kateri si država svojega kolača sicer ne bi utrgala, gospodarstvo pa bi udarila že čez nekaj mesecev.

Ne gre za nagrado zaposlenim, ampak socialni korektiv, katerega strošek bi država prevalila predvsem na podjetja in posredno občine, ki bi dobile dodatno pogajalsko pomoč pri pogajanjih glede povprečnine. Po ocenah ministrstva bi izplačilo javnim uslužbencem povečalo proračunske odhodke za okoli 118 milijonov evrov, hkrati pa bi pomenilo tudi za približno 250 milijonov evrov nižje prihodke proračuna zaradi oportunitetnega izpada davkov in prispevkov. 

Profimedia

Božičnico bi bilo mogoče kombinirati z že obstoječo nagrado za poslovno uspešnost, ki ji pogovorno pravimo božičnica, a bi bila kot obvezni ukrep razbremenjena davkov in prispevkov. Po podatkih statističnega urada sedanjo »božičnico« prejema približno tretjina zaposlenih.

Nagrada za dobro opravljeno delo

Tudi v pomurskem gospodarstvu so do predloga zadržani. Kot pravi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, so prvi odzivi vodstev pomurskih podjetij jasni: božičnica naj je nagrada za zaposlene, prosta davčnih bremen, njena višina pa ne sme biti obvezna. Tudi pomurska podjetja že sedaj izplačujejo dodatke za poslovno uspešnost, nadaljuje Grah, med njimi velika večina, a je višina tovrstnih božičnic pogojena z zmožnostmi podjetja in uspešnostjo poslovanja v tekočem letu.

Aleš Cipot

V Arcontu med tem pojasnjujejo, da že sedaj zaposlenim izplačujejo različna plačila iz naslova individualne uspešnosti in izplačilo letne nagrade iz poslovne uspešnosti. Že vrsto let junija izplačujejo tudi nadpovprečen regres. »Obetajočo zakonsko spremembo bomo zato najprej obravnavali v kontekstu celotnega nagrajevanja, upoštevaje druge zavezujoče akte in možne oprostitve dajatev pri posameznih plačilih. Zatem se bomo odločili, kako dalje,« so nam glede obvezne božičnice dejali v gornjeradgonskem podjetju.

V Leku, ki v Lendavi zaposluje okoli 800 ljudi, vsako leto v začetku decembra glede na uspešnost poslovanja določijo, ali bo božičnica izplačana in v kolikšnem znesku. »V zadnjih letih je bila božičnica vedno izplačana, lani v višini 2000 evrov bruto, pred dvema letoma 1750 evrov bruto. Prejmejo jo vsi sodelavci in sodelavke, ki so zaposleni v Leku, d. d., na dan 30. novembra, in sicer sorazmerni znesek glede na čas zaposlitve v tekočem letu,« so nam pojasnili v farmacevtskem gigantu, kjer vladnih predlogov, dokler ti niso sprejeti, v skladu z interno politiko ne komentirajo.

Jure Kljajić

Tudi v družbi Roto so do sedaj vsako leto izplačevali božičnico, saj je podjetje uspešno poslovalo, poudarja direktor Matjaž Pavlinjek, ki je mnenja, da država tako delavcev kakor delodajalcev ne bi smela obremenjevati z dodatnimi izdatki. »Smiselno je božičnico razbremeniti davkov in prispevkov, kakor je to tudi v sosednjih državah, saj jo bodo tako podjetja pripravljena izplačevati v višjih zneskih. Hkrati pa se strinjam s tistimi, ki so mnenja, da je božičnica nagrada za dobro opravljeno delo,« pravi Pavlinjek.

Niko Časar

Poseg v avtonomijo podjetij

Nagrade za poslovno uspešnost redno že vrsto let izplačujejo v družbi Pomgrad, saj po besedah predsednika uprave Iztoka Polaniča verjamejo, da je to pomemben izraz priznanja za prispevek zaposlenih. »Ob tem menimo, da mora odločitev o izplačilu ostati v presoji posameznega delodajalca, ki najbolje pozna svoje finančne zmožnosti in razmere na trgu, dodatne obveznosti, uvedene v kratkem roku, pa lahko negativno vplivajo na stabilnost poslovanja, zlasti v ciklično občutljivih panogah, kot je gradbeništvo,« opozarja prvi mož pomurskega gradbinca, ki meni, da bi država namesto prisilnih ukrepov morala več pozornosti nameniti razbremenitvi plač in oblikovanju davčnih spodbud. 

Ključno je namreč, kot še pove, oblikovati rešitve, ki bi spodbudile konkurenčnost gospodarstva – od malega podjetništva do večjih sistemov – ter tako prispevale k zadržanju kadrov, privabljanju tujih strokovnjakov, pa tudi k večji rasti, inovativnosti in dolgoročni stabilnosti poslovnega okolja.

Jure Kljajić

Brez dlake na jeziku pa so v podjetju Radenska, kjer predlog obvezne božičnice ocenjujejo kot nepremišljen in neustrezen glede na trenutno gospodarsko stanje. »Takšna obveza pomeni neposreden poseg v stroškovno strukturo podjetij in je v tem trenutku v celoti nepredvidena – še posebej v letu 2025, ko so letni poslovni načrti že določeni,« opozarjajo v Radenski, kjer poudarjajo, da imajo bonuse za poslovno uspešnost jasno urejene v podjetniški kolektivni pogodbi, ti pa temeljijo na realnih kriterijih, kot je doseganje načrtovanega dobička. Z obvezno božičnico bi se tako orodje, s katerim skušajo vplivati na povečanje učinkovitosti in motivacije zaposlenih, podjetjem odvzelo. Takšen sistem nagrajevanja zaposlenih na podlagi doseženih poslovnih rezultatov imajo namreč vzpostavljen v Radenski že vrsto let.

Nataša Juhnov

Izplačilo poslovne uspešnosti v družbi je vezano na doseganje načrtovanega dobička in je, kot poudarjajo, v celoti namenjeno tistim zaposlenim, ki so s svojim delom dejavno prispevali k rezultatu podjetja vse leto in ostajajo del kolektiva tudi v prihodnje. Ob tem ni mogoče spregledati politične razsežnosti predloga, ki ga tudi v Radenski vidijo kot poskus pridobivanja podpore na račun gospodarstva. V Radenski ob tem poudarjajo, da bi morala vlada spoštovati avtonomijo podjetij in se raje usmeriti v razbremenitev plač ter poslovne uspešnosti, namesto da uvaja enostranske ukrepe, ki lahko vodijo v kršitve kolektivnih pogodb.

»Zmanjšanje davčne obremenitve plač bi povečalo neto prejemke zaposlenih skozi vse leto, ne le ob koncu leta, hkrati pa bi davčna razbremenitev izplačil za poslovno uspešnost spodbudila podjetja k nagrajevanju tam, kjer je to res mogoče – torej na podlagi dejanskih rezultatov in ne administrativne prisile,« so podčrtali v uspešnem proizvajalcu pijač.

Jure Kljajić