Zneski na položnicah za stanovalce domov od 22 do slabih 800 evrov nižji
Za sklenitev osebnih načrtov se odloča večina stanovalcev pomurskih domov za starejše.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
S 1. decembrom lani sta del sistema dolgotrajne oskrbe postala še denarni prejemek in dolgotrajna oskrba v institucijah oziroma v domovih za starejše, kar zaokrožuje celoten zagon reforme, ki se izvaja že od 1. januarja 2024. Največja pridobitev nove ureditve, ki velja tudi za stanovalke in stanovalce domov za starejše, je zmanjšano mesečno plačilo, zlasti za tiste z večjimi potrebami po oskrbi, saj po novem plačujejo le nastanitev in prehrano, ne pa več tudi oskrbe.
Domovi za starejše so novembra začeli zbirati soglasja pri svojih stanovalcih za vstop v sistem, decembra so začeli pripravljati osebne načrte oskrbe. Ko so stanovalci te načrte podpisali, so tudi formalno vstopili v sistem dolgotrajne oskrbe.
Ob tem je nastala težava, ker vstopne točke na centrih za socialno delo še nimajo vzpostavljenega informacijskega sistema, ki bi podpiral povsem digitalizirano obravnavo vlog in izdajanje odločb. »Vstopne točke izdajamo odločbe v sistemu Krpan, ki podpira sistemsko izdajanje odločb, s tako imenovano ročno izmenjavo podatkov pa si moramo pridobiti potrdila za preverjanje osnovnih pogojev za pridobitev pravice, in sicer podatke o tem, da ima vlagatelj lastnost zavarovane osebe, da ima stalno ali začasno bivališče v Republiki Sloveniji in tu dejansko prebiva, ter podatek o tem, ali ima vlagatelj primerljive pravice. Če bi imeli informacijski sistem, ki bi imel podprto izmenjavo potrebne baze podatkov, bi bil postopek krajši in hitrejši,« je prepričana Sabina Celec iz službe za dolgotrajno oskrbo pri Centru za socialno delo (CSD) Pomurje.
Od 22 do slabih 800 evrov manj
Vstopna točka CSD Pomurje je od oktobra lani do vključno 9. januarja letos izdala za dolgotrajno oskrbo 247 pozitivnih odločb, za e-oskrbo 112 pozitivnih odločb in za oskrbovalce družinskega člana 97 pozitivnih odločb. »Vstopna točka je za potrebe izmenjave podatkov med izvajalci in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrdila in poročala o 68 sklenjenih osebnih načrtih, koliko osebnih načrtov je bilo sklenjenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, pa vstopna točka nima podatka,« navaja Celčeva.
O sklenitvi osebnih načrtov pri njihovih stanovalcih smo povprašali nekaj domov za starejše v Pomurju, pri tem nas je zanimalo tudi, kako so se stanovalcem, ki so se vključili v sistem dolgotrajne oskrbe, spremenili zneski na položnicah.
V Domu Kuzma trenutno prebivajo 103 stanovalci. Pred uveljavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe je najvišjo raven oskrbe (oskrba IV) plačevalo 52 stanovalcev. Kot je pojasnila Jožica Baša, ena od direktoric doma, se je v sistem dolgotrajne oskrbe doslej vključilo 96 stanovalcev, za katere so bili izdelani tudi osebni načrti dolgotrajne oskrbe.
»Prvi izračuni kažejo, da se vključitev v sistem stanovalcem že pozna na mesečnih položnicah. Zneski so se v primerjavi s prejšnjimi meseci znižali v razponu od približno 100 do 350 evrov, odvisno od obsega prej uporabljanih storitev in stopnje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Za večino stanovalcev to pomeni občutno razbremenitev pri plačilu stroškov oskrbe,« še navaja.
V Zavodu Karion – Domu Danijela Halasa iz Velike Polane imajo 82 stanovalcev, pri tem je najvišjo stopnjo institucionalne oskrbe doslej plačevalo 12 stanovalcev. Kot je povedal direktor Andrej Štesl, se je 81 stanovalcev vključilo v sistem dolgotrajne oskrbe, z njimi je bil sklenjen tudi osebni načrt, ena oseba pa ni izpolnjevala zakonskega pogoja za dolgotrajno oskrbo.
Nove cene na položnicah stanovalcev segajo od 703 do 1016 evrov, najvišjo ceno plačujejo stanovalci v nadstandardno veliki enoposteljni sobi s kopalnico in balkonom. »Večina sob je dvoposteljnih s kopalnico in balkonom, te stanejo v povprečju 899 evrov, odvisno od števila dni v mesecu. Do 20. novembra lani so računi znašali od 843 do 1757 evrov,« je bil konkreten Štesl.
V vseh treh enotah Doma starejših (DS) Rakičan je bilo 12. januarja letos nastanjenih 342 stanovalcev, pri čemer je oskrbo IV pred uveljavitvijo pravice do dolgotrajne oskrbe (30. november 2025) potrebovalo 21 stanovalcev. Po besedah Vilka Kolbla, vršilca dolžnosti direktorja doma, je bilo 31. decembra lani s stanovalci v okviru celotnega zavoda sklenjenih 342 osebnih načrtov, 6 stanovalcev se za prehod na dolgotrajno oskrbo ni odločilo.
V matični enoti DS Rakičan je bilo sklenjenih 225 osebnih načrtov, štirje stanovalci se za prevedbo niso odločili. V dislocirani enoti Elizabeta pri Svetem Juriju je bilo sklenjenih 53 osebnih načrtov, ena oseba se za prevedbo ni odločila, podobno je bilo tudi v Centru za starejše v Murski Soboti, kjer je bilo sklenjenih 64 osebnih načrtov, ena oseba se za prevedbo ni odločila.
Nastanitev v standardni dvoposteljni sobi po dolgotrajni oskrbi stane v DS Rakičan od 1. decembra lani 25,29 evra na dan, kar pomeni, da so računi v matični enoti Rakičan za oskrbo I do oskrbe IV nižji za približno 22 do 587 evrov, v enoti Elizabeta za oskrbo I do oskrbe IIIB za približno 216 do 753 evrov, v Centru za starejše Murska Sobota pa za oskrbo I do oskrbe IIIB od 248 do 787 evrov.
»Za stanovalce, ki se niso odločili za prehod v dolgotrajno oskrbo, bodo položnice od 1. decembra 2025 v matični enoti za oskrbo I do oskrbe IV višje med približno 134 in 208 evri, v enoti Elizabeta za oskrbo I do oskrbe IIIB za približno 178 evrov ter v Centru za starejše Murska Sobota za oskrbo I do oskrbe IIIB približno 163 evrov,« še pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja DS Rakičan.
V Domu starejših Lendava je v storitev celodnevnega varstva vključenih 160 stanovalcev, storitve dnevnega varstva koristi 10 uporabnikov, storitve pomoči na domu pa v povprečju 90 uporabnikov. Kot je pojasnil direktor doma Goran Kuzma, so se za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe odločili vsi stanovalci doma, kar se jim pozna na nižjih položnicah. "Pri večini stanovalcev je razlika opazna in finančno pomembna, je pa treba opozoriti, da bo del stanovalcev občutil tudi negativni učinek ukinitve dodatka za pomoč in postrežbo, kar deloma zmanjšuje pozitivni učinek nižjih položnic," tako sogovornik.
Pričakovanja uporabnikov so bila po njegovih besedah sprva sicer višja, saj je v javnosti krožila informacija o tako imenovani (t. i.) "kapici", ki je upoštevala zgolj osnovno oskrbo, ne pa tudi po pravilniku t. i. nadstandardnih storitev. "Te se še naprej zaračunavajo in pomembno vplivajo na končno višino položnice, dodatno pa je treba upoštevati, da se je s 1. decembrom lani ukinilo državno sofinanciranje stroškov dela oziroma rasti plač v javnem sektorju. Posledično so se s tem datumom zvišale cene storitev po zakonu o socialnem varstvu, kar vpliva na primerjavo starih in novih cen."
Razlika med staro ceno (pred 1. 12. 2025) in ceno dolgotrajne oskrbe je tako znašala od 60,78 evra do 604,70 evra, razlika med novo ceno (po 1. 12. 2025) in ceno dolgotrajne oskrbe pa znaša od 287,37 evra do 973,09 evri. "Pomembno je poudariti, da so bile podražitve v domovih regulirane, brez česar bi uporabniki že v preteklih letih bistveno težje plačevali storitve," je še povedal Kuzma.
Možna tudi za tiste, ki še niso v domu
Osebe, ki se bodo želele na novo vključiti v institucionalno varstvo, lahko oddajo vloge za sprejem v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu, kjer se plačilo izvaja po že znanem sistemu, ali pa oddajo vlogo za dolgotrajno oskrbo na vstopni točki, je pojasnila Sabina Celec iz CSD Pomurje.
Na vstopni točki bodo svetovalke za dolgotrajno oskrbo poleg osnovnih podatkov izdelale tudi oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, upravičenec, ki bo pridobil takšno odločbo in je uvrščen v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe, pa lahko pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji sklene osebni načrt in se z dnem podpisa osebnega načrta tudi nastani v domu starejših, je še povedala.
»Na nas se že obračajo posamezniki, ki jim je pravica do dolgotrajne oskrbe že priznana, in smo z nekaterimi že v fazi dogovarjanja o sklenitvi osebnega načrta. Ugotavljamo pa, da zaradi zasedenosti kapacitet z vsemi ne bomo mogli takoj skleniti osebnega načrta za nematerialne pravice, to je dolgotrajna oskrba na domu ali v instituciji, zato se z njimi dogovarjamo oziroma smo že sklenili osebne načrte za denarni prejemek in so te osebe na čakalni listi za vstop v dolgotrajno oskrbo v instituciji ali na domu,« pa je ob tem še povedal Vilko Kolbl.
Stopnje oskrbe
Oskrba I je namenjena uporabnikom, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, ne zmorejo več povsem samostojno živeti v domačem okolju, čeprav lahko še samostojno izvajajo temeljne življenjske aktivnosti in pri tem ne potrebujejo neposredne pomoči druge osebe.
Oskrba II je namenjena uporabnikom z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravil je oseba občasno odvisna od pomoči druge osebe.
Oskrba III obsega oskrbo IIIA in oskrbo IIIB, pri čemer je prva namenjena uporabnikom z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, oseba je pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravil ves čas delno odvisna od pomoči druge osebe, druga pa je namenjena uporabnikom, ki potrebujejo pomoč in oskrbo, ker so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravil ves čas popolnoma odvisni od pomoči druge osebe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
